V Sloveniji bi morali letno usposobiti okoli šest tisoč strokovnjakov informacijske in komunikacijske tehnologije, a jih le okrog 2.500, kar Slovenijo uvršča na prvo mestu v EU po težavah pri pridobivanju IKT kadrov. Ravno zato je obvezen predmet računalništva in informatike (RIN) s primernim učnim programom, ki bi digitalno opismenjeval vse mlade v osnovnih in srednjih šolah, kritična nuja, je izpostavil Igor Zorko, predsednik Gospodarskega strateškega sveta GZS za digitalizacijo in predsednik GZS - Združenja za informatiko in telekomunikacije na posvetu z naslovom Reševanje krize digitalnih veščin . Temelje za stanje čez 10, 15 let je treba postaviti danes.
"Ali smo pripravljeni posesti naše otroke na avto digitalizacije brez poznavanja cestnoprometnih predpisov, brez varnostnega pasu, brez znakov in dobre infrastrukture? Za vožnjo avta vsak potrebuje izpit in varen, registriran avto. Za vožnjo življenja, ki bo digitalna, pa ne bi vložili tisto malo napora in nekaj ure izobraževalnega procesa za naše naslednike?!« se je v svojem uvodnem nagovoru vprašal Igor Zorko, predsednik Gospodarskega strateškega sveta GZS za digitalizacijo in GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije. Ne gre le za IT strokovnjake, opolnomočiti je treba vse mlade, da se bodo v svojih poklicih in življenjih znašli in bili uspešni in zadovoljni.
Medtem ko imajo najrazvitejše države, kot sta Finska in Nizozemska, 80 odstotkov prebivalcev med 16 in 74 leti z digitalnimi kompetencami, je ta odstotek v Sloveniji le 50 %. DIH Slovenije od leta 2020 letno pripravlja poročilo napovedi potreb po digitalnih profilih v mikro, malih in srednjih podjetjih (MSP), ki je bilo nazadnje posodobljeno prejšnji mesec. Da bi lahko ocenili, kje podjetja v svojem razvoju so in kako se morajo razvijati v prihodnost, je DIH Slovenije razvil orodje za merjenje digitalne zrelosti, je pojasnila direktorica Digitalnega inovativnega stičišča Katja Mohar Bastar. Kot najbolj zaskrbljujoče ocenjuje, da je delež podjetij z načrtnim pristopom do razvoja digitalnih kompetenc zelo nizek.
V letu 2021 je 37 % sodelujočih organizacij ocenilo 50-100 % povečanje potreb po IKT strokovnjakih ali drugih digitalnih profilih v svojih podjetjih. V letu 2022 je takšno oceno podalo 47 %, v letu 2023 pa že 54 % anketiranih organizacij, je s podatki podkrepil Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije GZS, svojo izjavo o težavah podjetij pri kadrovanju IKT strokovnjakov, po katerih se Slovenija uvršča na prvo mesto v EU. Izpostavil je pomembnost vlaganj tako v digitalne tehnologije in rešitve kot v digitalne kompetence. Ravno slednje potrebujejo (skoraj) vsi profili delovnih mest - tudi vodstva podjetij. Ključna področja, kjer je treba iskati rešitve, vidi v izobraževalnem sistemu, pri čemer je rdeča nit nujna uvedba RIN kot obveznega predmeta v OŠ in SŠ. Poleg tega je predlagal poenostavitev zaposlovanja tujih IKT strokovnjakov, prekvalifikacije in do-kvalifikacije ter prijaznejšo davčno politiko.
Doc. dr. Andrej Brodnik s Fakultete za računalništvo in informatiko (UL) je izrazil bojazen, da bo Slovenija tudi po predvideni reformi edina država v EU brez temeljnih vsebin RIN v obveznem delu izobraževanja (vrtec do SŠ). Samo vključevanje digitalnih kompetenc v predmete, kot jih predvideva slovenska kurikularna prenova, se je namreč za primerjavo v Avstriji izkazalo za slabo. »Brez temeljnega znanja RIN bomo obsojeni na slabši položaj v globalnem svetu. S slabše izobraženim kadrom bo gospodarstvo težje konkurenčno,« je še dodal.
Na okrogli mizi o vpeljevanju računalništva in informatike za razvoj digitalnih kompetenc v izobraževalnem sistemu so svoja stališča predstavili predstavniki gospodarstva in izobraževalne sfere. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je kot alarmantno v digitalnem kompasu ocenila ne le stanje v Sloveniji, temveč v vsej Evropi. Je pa potrdila, da ostajata zeleno in digitalno v ospredju evropskih načrtov, pri čemer je izpostavila pomen umetne inteligence.
Igor Zorko je izjavo Jug Jerše o primerjavi med Slovenijo in Evropo v poročilu o digitalnem desetletju EK komentiral z besedami, da je »glavni problem, da smo v slabi družbi slabi«. Dejstvo namreč je, da Evropa na teh področjih globalno zaostaja. Ne smemo se ozirati na razmere v Evropi, saj smo bili običajno bolj agilni kot velike države. Izpostavil je nujnost določanja pravih prioritet, sodelovanja med gospodarstvom in izobraževalno-raziskovalnih institucij … »To, da ne spreminjamo sistema, pomeni, da bomo še bolj zaostali,« je dejal in izrazil pričakovanje, da bomo kot država, kot volivci, zasledovali bolj ambiciozne cilje.
Direktorica Danfoss Trata Saška Rihtaršič meni, da mladim dostikrat manjka že informacija, kaj pomeni biti inženir, raziskovalec. Zato v podjetju širijo tudi razumevanje o tem, kaj pomeni biti razvojni inženir. 10 % zaposlenih se jim pridruži že kot študenti. Sedaj so začeli intenzivno delati tudi v obliki krožkov, ki delujejo na prostovoljni osnovi in mlade nagovarjajo, da delajo skupaj na projektih.
Že nekaj časa velja dejstvo, da proizvodnje materialov brez digitalizacije ni, meni prof. dr. Jožef Medved, predstojnik Katedre za metalurško procesno tehniko na Naravoslovnotehniški fakulteti UL. Kot primer je navedel proizvodnjo visokokakovostnega jekla za energetiko, ki ga je mogoče izvesti le v timu, v katerega sodi tudi IKT strokovnjak. Izpostavil pa je tudi nujnost umetne inteligence.
Predstojnik Laboratorija za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL prof. dr. Blaž Zupan je izpostavil, da digitalne kompetence ni mogoče enačiti z računalništvom in informatiko. Po njegovem mnenju bodo predvsem mladi določene digitalne kompetence imeli, manjka pa osnov algoritmičnega razmišljanja. Kot pravi, se na ministrstvu za izobraževanje delno ukvarjajo z digitalnimi kompetencami, nikakor pa ne z računalništvom in informatiko. »Tisti, ki misli, da algoritmično razmišljanje ne sodi v splošni program šole, je škodljiv za Slovenijo,« je še dodal.
Da bi imeli računalništvo v OŠ, trenutno ni načrtovano, je povedal vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja na MVI dr. Igor Pesek. Hkrati se v okviru ministrstva razmišlja, da je treba celovito nasloviti vse, kar je povezano z računalništvom. Ob tem je opozoril, da otroci, ki danes hodijo v šole, ne bodo deležni vseh novih kurikulov. Preden bomo imeli predmet in vsebine, bo »preteklo precej vode. V tem trenutku pa potrebujemo gasilce, da gasimo manko ...«
Matematik uči matematiko, biolog biologijo. IKT je le podpora tam, kjer misli učitelj, da je to potrebno. Ne bo skrbel za digitalne kompetence, kaj šele za temeljna znanja. Brez politične volje ni nič, strokovnjaki obupujejo, je povedala ravnateljica Gimnazije Vič mag. Alenka Krapež.
Spremembe v šolskem sistemu so v pristojnosti MVI, ker je to v odvisnosti od celotnega ekosistema, je povedala Mojca Štruc, vodja Sektorja za digitalno vključenost na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. Njihova ministrica je sicer bolj naklonjena uvajanju digitalnih kompetenc pri vseh predmetih. Zavedajo se, da morata tako Slovenija kot Evropa na tem področju hitreje napredovati.