"Krovna strategija digitalne preobrazbe je ključen dokument, ki bo narekoval nadaljnji razvoj naše družbe in države. Potrebno pa je postaviti ambicioznejše cilje ter v pripravo akcijskega načrta digitalne strategije vključiti predstavnike gospodarstva," meni generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Kot ključni cilj predlagamo, da postane Slovenija do leta 2030 ena izmed petih najuspešnejših držav po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) na ravni držav EU.

GZS močno podpira horizontalno povezovanje digitalne preobrazbe pod enotno krovno strategijo digitalizacije, saj je dvojni prehod (digitalni in zeleni) ključen za doseganje uspešnosti in konkurenčnosti naše države pri umeščanju v mednarodni prostor, je jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Podpira imenovanje Strateškega sveta za digitalno preobrazbo, v katerem pričakuje, da bo vključen tudi predstavnik GZS. Ob tem spomni, da je bil pri GZS lani ustanovljen Gospodarski strateški svet za digitalizacijo, ki kot posvetovalno telo GZS obravnava in se odziva na zakonodajne predloge in druge pobude na področju digitalizacije. 

Ob oblikovanju konkretnejših, ambicioznejših ciljev je v okviru strategije digitalne preobrazbe potrebna tudi opredelitev ciljev, ki finančno ovrednotijo rezultate digitalizacije in digitalne preobrazbe celotne slovenske družbe do leta 2030, in sicer dvig dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2030 na 88.000 € ter dvig BDP na prebivalca glede na kupno moč iz trenutnih 90 % povprečja EU na 95 % povprečja EU do leta 2030.

V akcijski načrt, ki bo sledil oblikovani strategiji,  je potrebno jasno začrtati in kvantificirati vse cilje, opredeliti pa tudi namenjena kadrovska in finančna sredstva za njihovo zagotovitev. 

Med konkretnimi predlogi in dopolnitvami osnutka krovne strategije digitalne preobrazbe je vzpostavitev infrastrukturnega sistema za zbiranje in obdelavo podatkov, ki bo podpiral razvoj gospodarstva in digitalnih javnih storitev. Pri tem  GZS poziva k povezovanju ministrstev za digitalno preobrazbo, za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije z namenom oblikovanja načrta za razvoj in dvig digitalnih kompetenc, tako na ravni prebivalstva kot tudi na ravni poslovnega okolja. Predvsem je ključno definiranje digitalne pismenosti. Razvoj digitalnih kompetenc se mora pričeti že v osnovnih šolah, kjer podpira prenovo obstoječih programov tako, da se vanje vključuje digitalne vsebine. Z namenom privabljanja tujih študentov, ki predstavljajo kandidate za zaposlitev v RS na visoko tehnoloških področjih, zagovarja tudi oblikovanje šolskih programov v tujih jezikih.

Opozarjamo, da je 14,7 mio €, namenjenih digitalni preobrazbi gospodarstva do leta 2027 (izhajajoč iz potrjenega dokumenta EKP) odločno premalo. Digitalizaciji MSP bi bilo treba nameniti vsaj 250 € mio EUR za celotno naslednjo finančno perspektivo, v kolikor želimo kot država ne samo doseči takšno stopnjo digitalizacije, kot je zadana v DSI2030, temveč tudi ohraniti in povečati konkurenčnost gospodarstva. Za dvig konkurenčnosti je nujno tudi zmanjšanje administrativnih ovir in harmonizacija zakonodaje.

 

 

Združenje za informatiko in telekomunikacije podalo ključna stališča digitalne strategije

 

Združenje za informatiko in telekomunikacije s svojimi storitvami in aktivnostmi uspešno podpira razvoj IKT panoge in so pomemben člen podpornega okolja za digitalno preobrazbo celotnega gospodarstva. Naša stališča do strategije Digitalna Slovenija 2030 temeljijo na Programu za digitalno Slovenijo (ZIT), ki zajema prioritete tako za IKT panogo kot tudi za uspešno digitalizacijo Slovenije, ki ga je podprl tudi Strateški svet GZS za digitalizacijo.

 

 

Ključna stališča ZIT so:

 

V strategiji je potrebno najprej poudariti ključne namene digitalne preobrazbe, kot so rast produktivnosti, konkurenčnosti, odpornosti in zelenega prehoda. In s tem uspešnosti Slovenije v prihodnjih letih. Kot merljiv cilj pa predlagamo 5. mesto na DESI indeksu do leta 2030. ​

Predlagamo tudi podporo rasti IKT sektorja na nivo 15% letno, povečati število zaposlenih IKT strokovnjakov na 10% do leta 2030, uvedba računalništva in Informatike kot obvezni predmet v OŠ in SŠ,  ​podpora prekvalifikacijam že zaposlenih, ključna bo tudi podpora podatkovni ekonomiji, digitalni povezljivosti, kibernetski varnosti, digitalizaciji vseh javnih storitev z uporabo sodobnih tehnoloških konceptov in  ne nazadnje tudi podpora digitalnemu podpornemu okolju, kjer je tudi GZS/ZIT pomemben igralec.

 

 »Verjamemo, da bo potrjeni strategiji kmalu sledil Akcijski načrt, ki bo za doseganje ciljev poskrbel tudi za ustrezne aktivnosti in vire. Gospodarstvo je že pokazalo v preteklih letih, kakšne napredek lahko doseže z ustrezno podporo in dobro pripravljenimi razpis za sofinanciranje digitalnih projektov. V prihodnjih letih je država zaenkrat podpori gospodarstva namenila bistveno premalo sredstev, zato se v Združenju borimo, da ta sredstva povečamo na raven preteklih let in s tem nadalje podpiramo konkurenčnost slovenskega gospodarstva,« je povedal Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije.