Novice


3rd Smart Society konferenca - Odprte urbane digitalne platforme

Rdeča nit tokratne mednarodne konference 3rd Smart Society so bile odprte urbane digitalne platforme kot ključni dejavnik za razvoj digitalne ekonomije in kakovosti bivanja v pametnih mestih.

Z različnimi projekti in aktivnostmi smo uspeli – v sodelovanju z drugimi deležniki - Slovenijo postaviti na evropski zemljevid kot referenčno državo za standardizacijo podatkovnih modelov za pametna mesta in skupnosti.

 Na dogodku so svoje poglede in vizijo vloge urbanih digitalnih platform v razvoju mest podali predstavniki ključnih deležnikov, na okrogli mizi pa so soočili mnenja glede strategije razvoja pametnih mest v Sloveniji in Evropi.

 V drugem delu konference so bile predstavljene dobre prakse uvedbe odprtih urbanih platform in njihov učinek na kakovost bivanja, razvoj gospodarstva in družbe, saj pri digitalni preobrazbi mest igrajo ključno vlogo odprte urbane digitalne platforme, ki omogočajo povezovanje vertikalnih rešitev, in tako ustvarjajo pogoje za pospešen razvoj podatkovne ekonomije in dvig kakovosti bivanja v urbanih okoljih.

Zbrane je na konferenci z uvodnim nagovor pozdravil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, g. Mitja Gorenšek, ki je poudaril, da je pri digitalni preobrazbi mest ključno sodelovanje vseh deležnikov, mestnih uprav, gospodarstva, civilne družbe in države.

V prihodnje si želimo še bolj aktivnega sodelovanja države, ki naj tudi s finančnimi sredstvi podpre lokalne skupnosti. Le povezanost različnih deležnikov na različnih nivojih v državi nas lahko pripelje v digitalno napredno in sodobno Slovenijo. Dejstvo je, da so podjetja pripravljena sodelovati v konzorcijih za izvedbo projektov digitalne transformacije mest in so projekti – v sodelovanju z mestnimi upravami -  tudi že pripravljeni,« je uvodoma dejal Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS.

Zbrane je nagovoril tudi Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo. Izpostavil je, da je digitalizacija v Sloveniji dobila nov zagon, slednje je bil tudi cilj ustanovitve Strateškega sveta za digitalizacijo, ki je pripravil 40 konkretnih ukrepov za modernizacijo in digitalizacijo različnih področjih. Nastala je tudi vladna služba za digitalno preobrazbo, ki pospešuje digitalizacijo za celotno Slovenijo. Andrijanič je poudaril, da je eden od najpomembnejših vidikov digitalizacije prav digitalna vključenost, kjer je Slovenija dosegla najbolj vidne premike. Ključno je, da digitalna znanja prodrejo v vsako slovensko vas. Vsaka digitalizacija mora biti lokalna in usmerjena na državljane, je še poudaril.

Uvodne nagovore je zaključil Matjaž Rakovec, predstavnik skupščine Združenja mestnih občin Slovenije. Konferenca v ospredje postavlja odprte urbane digitalne platforme, kjer, po njegovih besedah, občine igrajo veliko vlogo. Občine so najbolj primeren nivo za pospešeno digitalno preobrazbo.

»Digitalizacija prvič na vrhu politične agende, temu področju pa se namenjajo mnoga EU sredstva. Žal je lokalna samo-uprava mnogokrat zapostavljena pri digitalizaciji. Zaradi neobstoječega pristopa do digitalizacije na lokalni ravni lahko opazujemo, kako se digitalni razkorak med državno in lokalno ravnijo povečuje. V ZMOS zagovarjamo celovit pristop k digitalni preobrazbi, tako na državnem, kot tudi občinskem nivoju. Digitalizacija lokalnih skupnosti bi moral postati strateški cilj države,« je povedal Rakovec.



 

Izzive Slovenije in vloga urbanih digitalnih platform

V zadnjih letih je z razvojem digitalnih tehnologij in interneta digitalizacija postala globalni trend številka ena. Kdor je med digitalno aktivnimi, napreduje, kdor ne, še hitreje nazaduje. Izzive Slovenije in vlogo urbanih digitalnih platform v razvoju mest je v prvem predavanju predstavil g. Boris Koprivnikar iz Sincular consulting d.o.o. Koprivnikar je izpostavil, da digitalizacija postaja motor družbe, ki je z njo bolj produktivna in učinkovita. Vsi smo del zelo velikega ekosistema izmenjave podatkov, tako smo soodvisni od digitalnih tehnologij. Tudi pri razvoju pametnih skupnosti je podobno: samo celovit ekosistem in povezava sistemov, ki so nam na voljo, bosta pripeljala do želenih rezultatov. Digitalne rešitve morajo biti v dobro uporabnikov, zviševati morajo našo produktivnost (tako v osebnem, kot tudi v podjetniškem smislu) in spodbujati morajo tudi trajnostni razvoj. Urbane digitalne platforme, je še poudaril, so vstopna točka za prebivalce, ki želijo dostopati do določenih informacij in zato morajo biti le-te usmerjene v uporabnika in mu zagotavljati celovit dostop do kakovostnih podatkov.

Strategija razvoja pametnih mest

Čeprav je Slovenija ena izmed najbolj razpršeno in redko poseljenih držav v Evropski uniji, saj v mestih živi le okoli polovica prebivalstva, se mora, če se želi pripraviti na prihodnje izzive, tudi naša država čim prej podati na pot intenzivne digitalizacije mest. G. Peter Geršič, predsednik Odbora za digitalni razvoj in pametna mesta pri Združenju mestnih občin Slovenije je v svojem prispevku predstavil strategijo razvoja pametnih mest v Sloveniji. Uvodoma je izpostavil, da je bil lansko leto ustanovljen odbor za digitalizacijo in pametna mesta pri ZMOS. Odbori za digitalizacijo so predvsem v mestnih občinah postali katalizatorji sprememb. Razvoj po občinah poteka na različne načine, vendar je povezovanje dvanajstih mestnih občin dober obet za prihodnost. Geršič poudaril pomen izmenjave dobrih praks in izkušenj med občinam ter primanjkovanje IT kadrov, ki bi se ukvarjali z digitalnimi rešitvami na področju mest in lokalnih skupnosti. Geršič je opozoril, da je proces decentraliziran in negospodaren z vidika porabe javnih sredstev. Proces digitalizacije lokalnih skupnosti tako ni vzdržen. Z vzpostavitvijo digitalnih urbanih platform je cilj občin doseči učinkovitost virov in načrtovanja ter odpornost na negativne spremembe v družbi. Digitalne rešitve pa morajo biti usmerjene v podporo tem ciljem. Pametno mesto je tako skupnost, ki se s pomočjo digitalnih tehnologij prilagaja spremembam in jih obvladuje.

Strateški razmislek razvoja pametnih mest v Sloveniji

V Sloveniji že več let nastajajo pametna mesta. Ta imajo elektronska drevesa, pametno ulično razsvetljavo, pametna parkirišča in podobno – naprave, ki za delovanje beležijo navade občanov. Na prvem soočenju so se gosti soočili na temo »Strateški razmislek razvoja pametnih mest v Sloveniji.« Razpravo je moderiral g. Boris Koprivnikar. Mnenja so soočili Peter Geršič (MO Novo mesto), Andrej Vrhunc (Občina Logatec), Nena Dokuzov (MGRT), Andrej Kotar (IKT HM), Jure Jeraj (Result d.o.o.) in Jelena Vidović (RRA Gorenjske).

Nena Dokuzov je predstavila pogled države na razvoj in digitalizacijo mest in lokalnih skupnosti. Digitalizacija je postala pomembna tema z Načrtom za okrevanje in odpornost s katero se ukvarja tudi MGRT. V prihodnje želijo še več pozornosti nameniti povezovanju lokalnih in gospodarstvenih akterjev na občinski ravni za dosego večje digitalizacije.

Jelena Vidović je izpostavila problem regionalnih razvojnih agencij, ki so prepuščene same sebi v smislu iniciative za povezovanje na področju pametnih skupnosti. V okviru sveta Gorenjske regije so pripravili prvi regijski strateški dokument za pametne skupnosti, v okviru katerega so prenašali dobre prakse in izobraževali lokalne skupnosti.

Jure Jeraj je izpostavil vlogo podatkov. Podatek je kot surovina, iz katere naredimo nov produkt. Podatki so lahko videni kot gorivo, ki se lahko naprej reproducirajo, tako kot surovine v krožnem gospodarstvu.

Andrej Kotar je Izpostavilprimer referenčne države Estonije, ki je za dosego visokih digitalnih standardov povezala skupaj vse obstoječe vire v državi (državni, javni in zasebni sektor). Slovenijo bi za dosego podobnih ciljev lahko motivirala vizija o digitalni Evropi, kjer bi lahko naša država igrala pomembno vlogo in postavljala standarde.

Living in EU in EU podpora lokalni digitalni transformaciji

Konferenco je s predavanjem nadaljevala Norin Ni Eracain iz Evropske komisije, DG GONNECT. Predstavila je projekt Living in the EU, ki se je začel konec leta 2019 in je program, ki podpira lokalno digitalno preobrazbo. Lokalne podatkovne platforme so namreč v središču pametnih skupnosti. Zagotavljajo temelj za podatkovno infrastrukturo pametnih skupnosti. Komisija se še posebej ukvarja s podatkovnimi prostori za podnebno nevtralna in pametna mesta. To je del podatkovne strategije EU. EU si bo, po njenih besedah, prizadevala za vzpostavitev infrastrukture za izmenjavo podatkov, ne le znotraj lokalnega okolja ali mesta, ampak tudi med različnimi evropskimi mesti.

 

Odprta podatkovna platforma: Gonilo inovacij pametne regije South-Westphalia

V naslednjem predavanju je beseda tekla o pametnih regijah, kakršna je regija South-Westphalia. Robin Eisbach, direktor Smart City Unit Menden iz Nemčije je predstavil digitalne projekte v mestu Menden (Mendigital). Njihov cilj je spodbujati digitalni razvoj, ne le v mestu samem, temveč v regiji na sploh. Predstavil je skupno odprto podatkovno platformo, ki jo razvijajo v okviru projekta 5 for South Westphalia, ki vključuje 5 mest, 60 (podeželskih) občin in skoraj 1,5 milijona prebivalcev. Projekt je nastal kot odgovor na izzive, s katerimi se soočajo mesta v regiji. Poudaril je, da so odprte podatkovne platforme kot »možgani« pametnega mesta.

Evropski in regionalni razvojni vidiki, vizija

Prvi del konference je zaključila še okrogla miza s poudarkom prav na Evropskem in regionalnem vidiku in viziji. Okroglo mizo je moderiral Boris Koprivnikar z gosti: Nóirín Ní Earcáin (Evropska komisija), Robin Eisbach (Smart City Unit, Menden), Stefan Höffken (TEGEL PROJEKT, Berlin) in Pranvera Kastrati (Svet za regionalno sodelovanje, Sarajevo).

Pranvera Kastrati je izpostavila režim internetnega gostovanja na Zahodnem Balkanu, ki je podoben kot režim, ki ga poznamo v EU. Prav tako pomembno vlogo v regiji Balkana predstavlja »Western Balkan digital summit«, ki ga letos prirejajo že petič. Digitalizacija je tako tudi v tej regiji v ospredju.

Stefan Höffken je predstavil TEGEL projekt, ki si prizadeva za razvoj pametne skupnosti na območju nekdanjega berlinskega letališča. Ustvarili bodo tehnološki park, stanovanjske soseske ter življenju prijazno tehnološko razvito četrt. Območje se bo imenovalo Urban Tech Republic in bo povezovalo trajnostne in tehnološke rešitve za moderno bivanje.

Nóirín Ní Earcáin se je dotaknila problema trajnosti projektov. Living-in.EU je projekt, ki usmerja in spodbuja deljenje že obstoječih rešitev in standardov in spodbuja projekte širom EU, da obstanejo in se nadgradijo.

Robin Eisbach je izpostavil vse večji pritisk za hitro izgradnjo projektov in standardov, saj se vse več akterjev vključuje v digitalno »tekmo«. Na tej točki je poudaril, da biti inovativen ne pomeni iznajti vedno novih pristopov, vendar pomeni biti prvi, ki v skupnosti ali regiji začne s tovrstnimi projekti. Biti vzornik na digitalnem področju ne pomeni odkrivanja vedno novih rešitev, temveč uspešno reproduciranje in implementiranje že obstoječih pristopov in tako biti vzgled drugim, ki šele stopajo na pot digitalne transformacije.

Dobre prakse- Urbane digitalne platforme

V drugem delu konference so gosti iz Slovenije in Nemčije predstavili lokalne projekte na področju urbanih digitalnih platform.

Tegel projekt je predstavil Stefan Höffken. Nekdanje letališče Berlin-Tegel postaja raziskovalni in industrijski park za urbane tehnologije, nastajajo nove stanovanjske četrti, študentski kampusi, vrtci, šole in nakupovalni centri. Berlin TXL se bo osredotočil na tisto, kar ohranja pri življenju rastoča velika mesta 21. stoletja, in sicer učinkovito rabo energije, trajnostno gradnjo, okolju prijazno mobilnost, recikliranje, omrežni nadzor sistemov, čisto vodo in uporabo novih materialov.

Ponovna uporaba podatkov je predstavil Miha Mohor. Pojem ponovne uporabe podatkov javnega sektorja se je izoblikoval s sprejetjem direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja in pomeni, da organi podatke oziroma dokumente, ki jih zbirajo in pripravljajo v okviru izvajanja javnih nalog, dajo na voljo za nadaljnjo uporabo, t. i. ponovno uporabo za posameznike ali gospodarske subjekte.

Boris Šajnovič je predstavil projekt IPOT. Urbanizacija danes predstavlja enega ključnih globalnih trendov. Eden od izzivov s katerimi se danes soočajo mesta je število vozil v urbanih okoljih. Tema tega primera dobre prakse je bila Projekt iPot – od pilotov do storitev.

Primer dobre prakse podjetja Optifarm je prihajal iz področja interoperabilnosti med izbrano samostojno vertikalno rešitvijo in urbano digitalno platformo. Primer Odprta platforma za lokalno samooskrbo je predstavil Gaber Terseglav.

Kako Logatec s platfomo pametna mesta postaja super mesto pa sta na konferenci predstavila Andrej Vrhunc in Gašper Žerovnik. Nekatera slovenska mesta so široko sprejela idejo in rešitve, ki jih ponuja platforma pametnega mesta T-2, saj je ta sprožila digitalno preobrazbo na obsežnih področjih, kot so gostinstvo, pametni prevozi, poslovno svetovanje in celo oskrba starejših. Eden zadnjih primerov dobre prakse T-2 prihaja iz Logatca, kjer so občani v uporabo dobili brezplačno aplikacijo Logatec Supermesto.

Zadnji primer dobre praske je prihajal iz mestnih občin Novo mesto in Nova Gorica, ki sta lansirali pametni sistem SITIUM, ki bo prek mestne kartice omogočal plačevanje osnovnih javnih storitev občine – v prvi fazi plačevanje storitev parkiranja na javnih parkiriščih. Primer je predstavil Simon Mokorel.

Tokratno, že tretjo, konferenco Smart Society so organizirali IKT horizontalna mreža ob podpori Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije in Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo.

 

 

Fotogalerija

Fotogalerija