Danes je digitalizacija del skoraj vsega, kar se dotakne našega življenja kot državljana in zaposlenega: od pametnih domov, prevoznih sredstev, industrije 4.0 ter sodelovanja z digitalno družbo in državo.

Pospešena digitalna preobrazba zato vodi do skokovitega povečanja potreb po IKT strokovnjakih, ki digitalne tehnologije in rešitve razvijajo in tudi v vseh ostalih panogah, ki te tehnologije uvajajo za povečanje produktivnosti in ohranitev konkurenčne prednost.

Po podatkih Eurostata je že za leto 2020 imelo kar 69 % Slovenskih podjetij težave s pridobivanjem IKT strokovnjakov. Povprečje Evropske unije je 55%, kar nas primerjalno uvršča na četrto mesto med državami z največ težavami pri zaposlovanju IKT strokovnjakov.

Pričakovati moramo, da se bo stanje še bistveno zaostrilo, saj v Sloveniji močno zaostajamo pri digitalni preobrazbi. Po podatkih Eurostata pri kazalniku podjetij z najmanj 10 zaposlenimi, ki zaposlujejo IKT specialiste je Slovenija na 23 mestu, kar pomeni, da bo napredovanjem digitalne preobrazbe gospodarstva potreba po IKT strokovnjakih še hitreje naraščala.

Zapiranje vrzeli med ponudbo in povpraševanjem IKT strokovnjakov postaja v Sloveniji, pa tudi sicer, eden glavnih izzivov uspešne digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe. V Sloveniji bi letno potrebovali več kot pet tisoč novih IKT strokovnjakov. Zdajšnji letni prirast je manj kot 40 odstotkov tega, je vse udeležence Posveta o problematiki  IKT kadrov nagovorila Andreja Lampe, vodja IKT Horizontalne mreže, SRIP PMiS.

Že kar nekaj let govorimo o pomanjkanju IKT kadrov, zato že kar nekaj časa s konkretnimi podatki opozarjamo podjetja, univerze, državo in druge deležnike na problem pomanjkanja IKT strokovnjakov v Sloveniji. Potrebe po IKT strokovnjakih se večajo po vsem svetu, predvsem je potrebe po digitalizaciji pokazal čas korone in svetovna kriza, na katere brez digitalne pameti podjetja ne morejo odgovarjati. Pospešena digitalna preobrazba pa zahteva nove vrste IKT strokovnjakov tako na tehničnem kot vsebinskem področju. Potrebujemo data specialiste za zdravstvo, specialiste za proizvodnjo in digitalne dvojčke, potrebni so novi programi na fakultetah, privabljanje mladih na IKT programe, vseživljenjsko izobraževanje IKT strokovnjakov, spodbudno delovno okolje, mentorstvo, privabljanje mladih v podjetja, mednarodno uveljavljanje slovenskega znanja .. , vse to so samo nekateri od izzivov, ki jih moramo reševati po pameti in dolgoročno, je povedal Igor Zorko, predsednik UO Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS.

Prihodnost nam danes narekuje velike spremembe na trgu dela zaradi vplivov digitalizacije in novih modelov poslovanja. Velik delež klasičnih delovnih mest v gospodarstvu bo ugasnil, tudi javni sektor pri tem ne bo ostal tak, kot ga poznamo danes, pa je v uvodnem nagovoru izpostavil državni sekretar v Službi Vlade RS za digitalno preobrazbo, mag. Peter Geršak.

Po podatkih SURS-a pa se je v preteklem letu 60 % podjetij soočalo s težavami pri digitalni preobrazbi poslovanja. Skoraj tretjini podjetij primanjkuje ustreznih kadrov ali znanj, potrebnih za digitalno preobrazbo, tehnologije umetne inteligence pa uporablja le 12 % podjetij. Zato bo naslednje obdobje ključno za digitalni preboj tako v tehnoloških, kot tudi drugih panogah, če se bomo želeli dvigniti nad povprečje, povečati produktivnost in dodano vrednost ter konkurirati preostalemu delu Evrope, je povedal Geršak in dodal, da je Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo  nastala prav zaradi enostavnejšega prehoda v novo digitalno dobo, pri čemer se zavedajo, kako pomembni so pri tem ustrezni kadri. Zato je potrebno mlade v svet tehnologij in k poklicem prihodnosti spodbujati že v najzgodnejših obdobjih. Pripravlja se razpis, ki bo mladim približali svet digitalnih tehnologij in podjetništva skozi tečaje, v pripravi je tudi Resolucija o uvedbi obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, zagotovo pa bodo v bližnji prihodnosti potrebne tudi posodobitve obstoječih kurikulov , da bodo vključevale več digitalnih orodij pri učenju.

Kako se spopasti z izzivi pomanjkanja IKT strokovnjakov je predstavila Signe Ambre, vodja programov IT Academy iz vladne agencije Ministrstva za izobraževanje in raziskave iz Estonije, ki je na prvem mestu v Evropi - po mednarodni raziskavi OECD PISA-  prinesla odlične rezultate, ki so rešili pomanjkanje IKT strokovnjakov s pravimi izobraževalnimi politikami. Uspeh Estonije izhaja iz celovitih strategij, ki se osredotočajo na spodbujanje zanimanja mladih za IT izobraževanja in omogočajo družbi vseživljenjsko izobraževanje. Uspeh države je bil zgled mnogim drugim državam.

Da bi pritegnili več mladih za zanimanje za informacijsko komunikacijske tehnologije je Estonija leta 2012 uvedla program ProgeTiger, s katerim so želeli spodbuditi učitelje predšolskega, splošnega in poklicnega izobraževanja k širši uporabi tehnologije – vključno s programiranjem in robotiko – pri svojem poučevanju. Prvi koraki se morajo začeti že v vrtcu. Če otrokom v zgodnji dobi, že v vrtcu,  damo znanje in veščine za razumevanje, uporabo in ustvarjanje novih tehnologij, bodo veliko bolj pripravljeni na prihodnost in jih bomo prej navdušili nad novimi tehnologijami.

Skrb v sektorju IKT je tudi visoko razhajanje med spoloma, saj statistike kažejo, da je manj možnosti, da bodo mlade ženske nadaljevale akademsko pot v IT panogo. Ena izmed najbolj edinstvenih pobud Estonije je Samorog squad gibanje, ki dekletom, starih od 8 do 12 let, ponuja priložnost, da se udejanjajo v različnih hands-on aktivnostih za učenje na področju robotike in tehnologije. Danes ima klub več kot 1600 članov, več kot 250 mentorjev in približno 130 klubov po Estoniji – kar daje upanje, da bi lahko navdihujoče izobraževanje in usposabljanje spremenilo trend žensk v IKT panogi.

Da je pomanjkanje IKT strokovnjakov dejstvo in ne mit, je sporočilo mag. Nenada Šutanovca, direktorja Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS. V Sloveniji je bila po podatkih SURS-a v letu 2020 zaposlenih 42.500 IKT-strokovnjakov, kar je pomenilo 4,4 odstotka vseh zaposlenih – v vodilnih evropskih državah se ta delež giblje med šestimi in osmimi odstotki. Srednješolsko izobrazbo je imelo 36 odstotkov, višješolsko pa 64 odstotkov IKT-strokovnjakov. Delež žensk je bil le 17-odstoten. V Združenju za informatiko in telekomunikacije ocenjujejo, da v Sloveniji že danes primanjkuje nekaj tisoč IKT-strokovnjakov. Zato je potrebno takojšnje ukrepanje ne samo gospodarstva, temveč tudi države, ki ima pomemben kratko- in dolgoročni vpliv na reševanje omenjene kadrovske problematike.

Po študijah se problematika pomankanja IKT kadra kaže v premajhnem številu diplomantov za IKT poklice (in tudi maturantov), premajhnem  številu vpisnih mest na univerzitetne programe za digitalne poklice in kakovost kvalitetnih študentov, kar je tudi posledica neobveznega predmeta Računalništva in informatike v osnovnih in srednjih šolah. Problematika se kaže tudi pri pomanjkanju novih, sodobnih, digitalnih univerzitetnih programov, ki bi privlačili študente, ustvarjanje novih IKT strokovnjakov iz drugih profilov med že zaposlenimi, neustrezna davčna obremenitev dela, davčna politika s. p. nominirancev…

In kakšni so načrti reševanja izziva pomanjkanja kadrov za digitalne poklice na področju visokega šolstva?

Slovenija bi do leta 2030 potrebovala več kot 5.000 novih IKT strokovnjakov na leto. Trenutno je letno povečanje mladih IKT strokovnjakov okoli 2.000 na leto, kar je manj kot 40% tega, je povedala Duša Marjetič, vodja sektorja za visoko šolstvo, na ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport. Priložnost se kaže v vzpostavitvi ekosistema za vseživljenjsko učenje in makro-dokazila. Cilj je oblikovanje kombinacije znanja (kompetenc), ki diplomantom omogoča zgodnji vstop na trg dela in jih spodbuja k vseživljenjskemu izobraževanju (nadgrajevanje in poglabljanje visokošolskih znanj). Ljudje morajo zdaj bolj kot kdaj koli prej razvijati znanja in spretnosti skozi celotno poklicno življenje, da bi se lahko prilagodili na potrebe hitro spreminjajočega se trga dela, je povedala Marjetičeva.

 

dr. Mojca Ciglarič, izr. profesorica  in dekanja  Fakultete za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani je na vprašanje, kako do več računalničarjev v Sloveniji izpostavila, da potrebujemo nov, privlačnejši študijski program, drugačen način dela - interdisciplinarnost in način izvedbe, ki je bližje ženski populaciji, predvsem pa je potrebna celovita promocija in ozaveščanje že pred vpisom, od osnovnih šol naprej. Bistveno je povečanje vlaganj v visoko šolstvo, obvezni predmet računalništva in informatike (RIN) v osnovne in srednje šole, kakovostni učitelji in sistematična vzgoja pomladka pedagoškega kadra ter družbena odgovornost da postane IT kot prestižen pedagoški poklic.

Kako do celovite rešitve? Zavedati se je potrebno, da gre za pomanjkanje strokovnih  kadrov (premalo delovnih mest in denarja), preobremenjenost asistentov in učiteljev, nekonkurenčne plače v primerjavi z gospodarstvom, prostorska stiska na univerzah ter velike skupine študentov na enega pedagoga, je izpostavila Mojca Ciglarič.

 

Izzive učiteljev računalništva in sodobnega poučevanja računalniških vsebin je predstavil tudi doc. dr. Uroš Ocepek, prof. na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, predstavnik Slovenije na svetovnem izboru Global Teacher Prize za leto 2022 in član Strokovne delovne skupine MIZŠ za vključitev temeljnih vsebin računalništva in informatike v slovensko šolstvo (RINOS).

Na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje poslušajo svoje dijake in ves čas sledijo novostim na področju znanosti. Povezujejo se s podjetji ter poskušajo z lastnimi kadri in motivacijo poiskati nove rešitve. Oblikovali so tudi dijaški laboratorij, kjer dijaki spoznavajo sodobne napredne tehnologije, izdelujejo računalniške igre… Dejavnost poteka vzporedno s poukom v povezavi tudi z drugimi šolskimi predmeti, kar daje dijakom še bol široko znanje. Da se ambiciozno delo obrestuje, dokazujejo tudi mnogi projekti šole, za katere so bili tudi nagrajeni, med njimi tudi dijak Matic Bernot, ki si želi po končanem študiju ostati in delati v Sloveniji.

Zadnja leta je opažen povečan vpis v program Računalničar in Tehnik računalništva, je povedal dr . Ocepek. Kljub pozitivnim trendom pa je izpostavil, da se v srednjih šolah še vedno veliko ukvarjajo z digitalnim opismenjevanjem, kar je posledica neobveznih vsebin računalništva in informatike v osnovni šoli. Izzivi se kažejo tudi v pomankanju kadrov, saj srednje šole,  predvsem strokovne in poklicne,  zavzeto, tudi po več let,  iščejo učitelje predmetov oz. strokovnih modulov s področja računalništva. Problem pa je tudi, da šole težko zagotovijo dijaku praktično usposabljanje pri delodajalcu s področja IT.

Vloga osnovnega in srednjega šolstva v zagotavljanju večjega števila strokovnjakov je predstavil dr. Andrej Brodnik, vodja strokovne skupine MIZŠ za vključitev temeljnih vsebin računalništva in informatike v slovensko šolstvo (RINOS). Poudaril je, da je ključna uvedba temeljnih vsebin računalništva in informatike (RIN) v kurikulum vrtcev ter v učne načrte osnovnih in srednjih šol. RIN namreč predstavlja temeljno osnovo za IKT vsebine, ki nudijo osnove za vse tehnične poklice. Zagotoviti je potrebno tudi celovito preverjanje opismenjevanja in uporabe tehnologij v okviru vseh predmetov, postaviti učinkovit sistem za kakovostno izobraževanje in strokovno usposabljanje vzgojiteljev in učiteljev,  vzpostaviti sistem odprtega izobraževanja, ki omogoča vključevanje deležnikov v oblikovanje vizije ter zagotavljanje in spremljanje kakovosti poučevanja RIN.

Posvet se je končal z okroglo mizo z naslovom Če je pomanjkanje  IKT kadrov dejstvo, kaj so rešitve?, na kateri so sodelovali mag. Peter Geršak, državni sekretar, Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo, dr. Franc Bračun, pomočnik uprave, Chief Data Officer, NLB, dr. Mojca Ciglarič, Izr. prof. in dekanja  Fakultete za računalništvo in informatiko, UL, dr. Franc Janžekovič, generalni direktor, Direktorat za visoko šolstvo, MIZŠ, Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja, MIZŠ in  mag. Aljoša Jerman Blažič, direktor družbe Setcce.

Pomanjkanje IKT kadrov na vseh IKT področij je v vseh gospodarskih panogah. Gospodarstvo potrebuje ljudi, ki poznajo tako  IKT tehnologije kot tudi konkretno domeno, ki jo digitalizirajo. Podjetja akutno pomanjkanje IKT kadrov rešujejo z organizacijo internih izobraževanj, večja podjetja, kot je NLB, pa tudi ustanavljajo razvojna podjetja v tujini.

Udeleženci okrogle mize so bili mnenja, da je za reševanje problema kadrov potrebno okrepiti tudi izobraževanje ob delu, uvesti mikro-dokazila in podpreti vseživljenjsko izobraževanje, ki pri nas v preteklosti ni imelo velike teže (tudi visokošolske ustanove temu v preteklosti niso dajale velikega poudarka).

Iz ekonomskega vidika pa je potrebno ustvariti ugodno okolje, kjer bomo obstoječe strokovnjake zadržali v Sloveniji in tudi pridobili nove iz tujine. To pomeni predvsem ustrezna davčna politika in zmanjšanje administrativnih ovir pri zaposlovanju. Ključno je diplomante zadržati doma. To bomo uspeli, če že med študijem študente povezujejo s slovenskimi podjetji, kjer si naberejo dobre in pozitivne izkušnje na delovnem mestu.

Poleg akutnega reševanja problema IKT strokovnjakov, so se udeleženci strinjali, da je potrebno razmišljati dolgoročno in poskrbeti za posodobitev celotnega izobraževalnega sistema, od uvajanja obveznega predmeta računalništva v osnovne šole, do okrepitve srednješolskih programov in povečanja vpisa na fakultete. Pri povečanju vpisa je treba poskrbeti za finančne, strokovne in prostorske kapacitete izobraževalnih ustanov.