6. marca praznujemo mednarodni dan odprtih podatkov, ki smo ga v Sloveniji obeležili že enajstič po vrsti, tokrat s spletnim dogodkom. Namen je bil seznaniti in širiti zavest o pomembnosti in vlogi odprtih podatkov za razvoj družbe, hkrati pa tudi spodbujanje sodelovanja in povezovanja tistih, ki odprte podatke uporabljajo pri svojem delu (od gospodarstvenikov, razvijalcev aplikacij, analitikov, študentov in drugih).
Dogodek je potekal v organizaciji Stičišča odprtih podatkov Slovenije, in sicer IKT-Horizontalne mreže pri Združenju za informatiko in telekomunikacije (GZS) in Tehnološkim Parkom Ljubljana d.o.o. ob podpori Ministrstva za javno upravo.
Na dogodku so sodelujoči predstavili izkušnje iz prakse ter aktivnosti, ki potekajo na področju odpiranja podatkov.
Odprti podatki - surovina sodobnega sveta
Da so podatki postali nova surovina sodobnega sveta in predstavljajo ključno sestavino v gospodarstvu – sestavino za gospodarsko rast, konkurenčnost, inovacije, kreiranje služb in družbeni napredek, je v uvodnem nagovoru poudaril mag. Peter Geršak, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo. “Aplikacije, ki temeljijo na podatkih, lahko koristijo državljanom in podjetjem na več načinov. Z njimi lahko izboljšamo zdravstveno varstvo, vzpostavimo varnejši prometni sistem, zmanjšamo stroške javnih storitve in izboljšamo energetsko učinkovitost,” je povedal.
Ponovna uporaba podatkov prispeva tudi k pomembnim družbenim ciljem, kot sta odgovornost in transparentnost. Podatki, ki jih ustvarja javni sektor predstavljajo javno dobro. Naš cilj je, da na podlagi dolgih praks odpiranja podatkov v javnem sektorju izpostavimo skupni podatkovni prostor, ki bo omogočal, da izkoristimo moč podatkov za inovativne, digitalne rešitve v dobrobit človeka, družbe, Slovenije, je še povedal Geršak.
Dobre zgodbe z odprtimi podatki- nagrada Jabolko navdiha
Veliko zgodb je narejenih z odprtimi podatki in Slovenija je del teh uspešnih zgodb. Med dobre zgodbe, ki so prejele tudi nagrado Jabolko navdiha, je aplikacija Sledilnik COVID19.
Kot dober primer aplikacij uporabe odprtih podatkov in manipiranje v vsakodnevnem življenju, je predstavil tudi mag. Željko Gudžulić iz Mestne občine Ljubljana. To so aplikacije z informacijami, ki so pomembne za občane, kot so prometni podatki, stanje na cestah, prosta parkirna mesta, informacije o prireditvah in celo podatki o morebitnih posledicah potresa stavb v Ljubljani.
Primer izkušnje uporabe odprtih podatkov je predstavil tudi mag. Miha Pšenica, ki je v krizi, v kateri smo se znašli zaradi epidemije, z zbranimi odprtimi podatki pomagal iskalcem služb do zaposlitve. Predstavil je Izkušnjo pri uporabi podatkov Zavoda RS za zaposlovanje.
Aktualne zakonodajne aktivnosti na področju odprtih podatkov v Sloveniji in EU
mag. Mateja Prešern iz Ministrstva za javno upravo je v nadaljevanju predstavila Direktivo EU o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja, ki je bila prenovljena leta 2019. Da so podatki in aplikacije na podlagi podatkov gonila razvoja, je prepoznala tudi EU, zato je cilj zagotoviti enotni EU trg podatkov in razvoj podatkovnega digitalnega gospodarstva, je povedala. Ključno je, da so podatki na razpolago za ponovno uporabo, za razvoj umetne inteligence in digitalnih orodij. Poleg razvoja podatkovnega gospodarstva pa je pomembno tudi digitalno zaupanje.
O uredbi o evropskem upravljanju podatkov je spregovoril mag. Aleš Veršič, iz Ministrstva za javno upravo, ki je bila objavljena konec novembra 2020. Cilj uredbe, ki je še v fazi sprejemanja, je zagotoviti enotni trg podatkov in razvoj podatkovnega gospodarstva, ki stremi k povečanemu razvoju izdelkov na podlagi podatkov in k povpraševanju po njih po vsem enotnem trgu ter vzpostavitev skupnih podatkovnih prostorov. Uredba med drugim vpeljuje ponudnike storitev souporabe podatkov med pravnimi osebami ter organizacije za podatkovni altruizem
O predvidenih ukrepih in aktivnostih na področju odpiranja podatkov javnega sektorja v letu 2021 je na koncu dogodku predstavila Alenka Pšeničnik iz Ministrstva za javno upravo. Nadaljevali bodo z vključevanjem organov na portal OPSI (občine, javna podjetja, knjižnice, muzeji, koncesionarji), prizadevali si bodo Izboljšati kakovost, količino in obseg odprtih podatkov in z njimi povezanih metapodatkov, trudili se bodo izboljšati kakovost in obseg storitev, ki se zagotavljajo preko portala OPSI, v načrtu pa so tudi organizacija različnih dogodkov, izobraževanj in usposabljanj ter sodelovanj z drugimi državami in mednarodnimi organizacijami.
Glavne aktivnosti Stičišča odprtih podatkov Slovenije