V nenehno spreminjajočem se okolju kibernetskih groženj morajo države imeti prožne in dinamične strategije kibernetske varnosti za vzdrževanje odpornosti proti novim globalnim grožnjam, še posebej v obdobju intenzivne digitalne preobrazbe družbe. S strategijo kibernetske varnosti iz leta 2016 je Slovenija okrepila sistem zagotavljanja kibernetske varnosti, vzpostavila nove rešitve in hkrati odprla pot nadaljnjim izboljšavam.

Nacionalna strategija kibernetske varnosti je načrt ukrepov, namenjen izboljšanju varnosti in odpornosti nacionalnih infrastruktur in storitev. To je pristop, ki na visoki ravni določa vrsto nacionalnih ciljev in prednostnih nalog, ki jih je treba uresničiti v določenem časovnem obdobju. Trenutno je v vseh državah EU nacionalna strategija za kibernetsko varnost glavni politični instrument pri odpravljanju tveganj v kibernetskem prostoru, ki bi lahko ogrozila doseganje ekonomskih in socialnih koristi.

Od zadnje nacionalne strategije je minilo že nekaj časa. Opažamo precejšnjo krepitev zavedanja o kibernetskih tveganjih in pomenu ohranjanja varnosti podatkov, infrastrukture in zagotavljanja storitev. Tudi globalni indeks kibernetske varnosti, ki ga meri OZN, se je občutno popravil.

Prepričanju, da je zavedanja o kibernetskih tveganjih dovolj, pa nasprotujejo kazalniki, ki govorijo o obsegu uvajanja znanih ukrepov v praksi slovenskih podjetij. Sodobne evropske strategije sledijo prepričanju, da je potrebna sprememba v varnostni kulturi, ki zahteva dosledno dnevno izvajanje ukrepov in praks pri menedžmentu, strokovnjakih IT in kibernetske varnosti ali uporabnikih informacijskih tehnologij.

Več si lahko preberete v kolumni MIhaela Naglja  na spletni strani Financ  tukaj