Koronavirusna kriza pritrjuje, da ima Slovenija velik potencial za tehnološki razvoj, ki neizogibno spodbuja gospodarstvo in povezuje ljudi. Ena izmed največjih spečih priložnosti tehnološkega razvoja pa ne leži zgolj v državni aplikaciji za sledenje okužbam, temveč v trenutno še neizkoriščenih potencialih pametnih skupnosti.

Ne bi pretiravali, če le-to označimo za pravi začetek naslavljanja aktualne zdravstveno-gospodarske in zdaj že družbene krize, temveč tudi za začetek procesa digitalne pismenosti državljanov. A zato potrebujemo pametno oblast.

Aktualna zdravstveno-gospodarska kriza je pokazala na prilagodljivost ljudi in organizacij, ki so krmarili skozi vihar negotovosti, t. i. prvi val koronavirusa. V tem času se je pokazalo, da je proces digitalne transformacije ključen pri preživetju gospodarstva, kot je digitalna pismenost posameznikov ključna za premagovanje družbene izolacije. Koronavirusna kriza je brez dvoma intenzivirala potrebo po digitalizaciji v najširšem smislu, predvsem pa je pokazala na neizkoriščen potencial digitalne transformacije slovenskega javnega sektorja na državni, še posebej pa na lokalni (občinski) ravni, ki je najbližje potrebam ljudem.

Slovenija je majhna, zelena in varna državica, ki ima vse predizpozicije za tehnološki razvoj zasebnega in javnega sektorja, predvsem pa za digitalno pismenost državljanov. Teza izhaja iz razumevanja geografske in demografske majhnosti Slovenije, kakor tudi iz drugih znanilcev digitalne pomladi, kot so močan javni izobraževalni sistem, pronicljivi in inovativni ljudje, razvita start up kultura in veliko uspešnih tehnoloških podjetij, katerih inovacije so medijskem očem žal premalokrat vidne.

Več si lahko preberete v članku avtorja dr. Domna Kosa, ki je bil objavljen  24 ur.com  tukaj