Tehnološki park Ljubljana je skupaj z IKT-horizontalno mrežo (ZIT,GZS) in Ministrstvom za javno upravo organiziral konferenco ODPRTI PODATKI – Pospeševalci digitalne ekonomije. S strokovnjaki s tega področja smo osvetlili pomembna vprašanja o prihodnosti in izzivih uporabe odprtih podatkov kot pospeševalca gospodarstva v Sloveniji in v svetu.
Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, stičišča globalnih tehnoloških prvakov na področjih laserjev, elektro pogonov, sistemov za visoko zmogljive računalnike in tako dalje, je uvodoma povedal, da si želimo imeti tudi prvaka, ki bo ustvarjal dodano vrednost in predvsem nova delovna mesta na področju odprtih podatkov. »V času recesije je globalna bitka za službe že postala mnogo večja od bitke proti COVID-u. Žrtev recesije je danes mnogo več kot obolelih za COVID-om, pa smo šele na pragu recesije, ki bo v drugem koraku globoko zamajala sredstva za pokojnine, šolstvo, zdravstvo, varnost itd. Likvidnostna okužba se širi hitro, požira nedolžne in že pred 10 leti smo se naučili njene neverjetne vztrajnosti. Slovenija nujno potrebuje borce za delovna mesta in upamo, da se bo takšen prvak našel tudi na področju odprtih podatkov,« je prepričan.
Spodbuden je bil tudi uvodni nagovor ministra za javno upravo, gospoda Boštjana Koritnika. Pohvalil je sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem na področju odprtih podatkov ter dodal, da so podatki prepoznani kot ena najpomembnejših dobrin ne le v javnem sektorju, temveč tudi v zvezi z gospodarstvom in družbo kot celoto. Aplikacije, ki temeljijo na odprtih podatkih, lahko po njegovih besedah koristijo državljanom in podjetjem na številne načine. Z njimi lahko izboljšamo zdravstveno varstvo, ustvarimo čistejše okolje, varnejše prometne sisteme, znižamo stroške javnih storitev, izboljšamo energetsko učinkovitost in s tem celotno trajnost, je naštel. Koritnik je izpostavil tudi pomen in prispevek odprtih podatkov v času epidemije. Povedal je, da se je Slovenija v prejšnjem tednu udeležila prvega vseevropskega hekatona »EUvsVirus, na katerem je skoraj 21.000 udeležencev z vsega sveta iskalo inovativne rešitve za različne globalne izzive, ki jih je razkrila pandemija koronavirusa. "V Sloveniji se je v okviru projekta pojavilo veliko zanimivih projektov," je ocenil in kot cilj izpostavil postati primer najboljše prakse - z namenom čim večje uporabe odprtih podatkov za izdelavo aplikacij, ki bodo državljanom in podjetjem zagotavljale dobro digitalno storitev.
Barbara Ubaldi, vodja skupine za odprte podatke in digitalno upravo pri OECD, je prepričana, da prav v teh trenutkih potrebujemo digitalno upravo, ki mora slediti aktivnostim, ki se dogajajo v gospodarstvu. Z vse večjim razvojem umetne inteligence in interneta stvari, je odpiranje podatkov in njihova uporaba, ključnega pomena.
Esther Bodil Huyer in Laura van Knippenberg iz globalnega podjetja Capgemini sta prepričani, da je prednost za uporabo odprtih podatkov dejstvo, da imajo trg brezmejne velikosti.
Na dogodku smo tudi s konkretnimi primeri uporabe podatkov osvetlili številne izzive uporabe odprtih podatkov kot pospeševalca gospodarstva in še bolj povezali deležnike slovenskega, pa tudi mednarodnega ekosistema odprtih podatkov. Izpostavili bi izkušnje, ki so jih imeli pri vzpostavitvi spletne strani Sledilnik Covid-19. Pri tem primeru se je pokazalo, da je meja med zasebnostjo in splošno javno varnostjo zelo tanka. Za obvladovanje kriznih razmer se je tudi pokazalo, kako pomembno je, kako podrobni podatki so na voljo, kakšna je njihova kakovost ter v kakšnem časovnem okvirju so na voljo.
Aleš Pevc in Peter Medica iz Tehnološkega parka Ljubljana sta spregovorila o mednarodnem sodelovanju za promocijo odprtih podatkov in poudarila predvsem pomen mednarodnega sodelovanja kot enega najpomembnejših dejavnikov pri uporabi odprtih podatkov.
Na okrogli mizi nam je Urška Starc Peceny opisala aktivnosti, ki potekajo pri prenosu digitalnih tehnologij iz industrije 5.0 za razvoj turizma 4.0. Emilija Stojmenov Duh nam je opisala aktivnosti, ki potekajo pri pridobivanju potreb lokalnih skupnosti za digitalizacijo lokalnih skupnosti.
Ob zaključku okrogle mize je digitalni glasnik Marko Grobelnik povzel dogajanje na področju digitalizacije v zadnjih štirih letih. Z nami je delil tudi idejo digitalnega dvojčka Slovenije, kot digitalno kopijo fizičnega okolja Slovenije.
Podatkovna ekonomija, še posebej pa odprti podatki, so v globalnem merilu vse bolj prepoznani pri spodbujanju podjetništva. Glede na situacijo, ki bo z vidika okrevanja gospodarstva nastala v obdobju po zaključku epidemije Covid-19, so se udeleženci strinjali, da bodo podatki in njihova uporaba ključni za gospodarski zagon. Odprti podatki javnih institucij so na voljo celotni javnosti, pri svojem delu jih uporabljajo tudi gospodarstveniki, razvijalci aplikacij, analitiki in številni drugi.
Odprto inoviranje, podatkovno gospodarstvo in prenos uporabe odprtih podatkov v podjetništvo in industrijo so izrednega pomena, in, kot je že uvodoma na konferenci povedal Igor Zorko, podpredsednik Upravnega odbora GZS, »so odprti podatki nekaj, česar ne vidimo, ampak čutimo«.