Oskrba starejših na domu na daljavo, vpeljava prebojnih tehnologij za zdravljenje raka, zgodnje odkrivanje demence in motenj srčnega ritma. To je le nekaj primerov, kjer se uspešno povezujejo informacijsko komunikacijske tehnologije in medicina. IKT horizontalna mreža in SRIP Zdravje – medicina sta zato na spoznavni delavnici identificirala področja sodelovanja.
IKT horizontalna mreža, je sicer organizacijsko del SRIP-a Pametna mesta in skupnosti, vendar je s svojimi aktivnostmi hkrati tudi podpora vsem ostalim SRIP-om. „Vizija IKT horizontalne mreže je dolgoročno vzpostaviti osrednjo operativno podporno vlogo gospodarstvu v Slovenji, ki z digitalnimi znanji, tehnologijam in aktivnostmi odločilno pomaga pri celoviti digitalni preobrazbi slovenskih podjetij za uspešen izvoz izdelkov, storitev in poslovnih modelov z visoko dodano vrednostjo,“ je povedal vodja IKT horizontalne mreže Nenad Šutanovac. Mreža je identificirala 6 vsebinskih področij delovanja:
1. digitalna transformacija, 2. lokacijske storitve, 3. HPC in big data, 4. internet storitev, 5. internet stvari, 6. kibernetska varnost.
Zlasti zadnja štiri področja so pomembna tudi za SRIP Zdravje – medicina. Gre sicer za specifičen SRIP, je opozorila njegova direktorica dr. Alenka Rožaj Brvar, saj je njegov trg predvsem zdravstveni sistem in ne toliko gospodarstvo kot pri ostalih SRIP-ih. IKT pa je vpeta v vsa fokusna področja SRIPA Zdravje – medicina, to so:
- biofarmacevtika, - zdravljenje raka, - translacijska medicina, - odporne bakterije, - naravna zdravila in kozmetika, - aktivno in zdravo staranje.
IKT in zdravljenje raka
Vsak drugi moški in vsaka tretja ženska, rojena po letu 2000, bosta do svojega 75. leta zbolela za rakom. Ta bolezen je tako vse večje zdravstveno kot tudi finančno breme. Podjetje Cosylab je eno vodilnih na področju protonske terapije za zdravljenje raka, ki uporablja protone za uničevanje obolelega tkiva. Večina energije se sprosti na točno določeni globini, na točno določenem mestu, pri čemer je absorbirana energija pred in za to globino zanemarljivo nizka. Takšno obsevanje ima zato dosti manj stranskih učinkov v primerjavi z obsevanjem z rentgensko terapijo.
Andreja Smole iz Cosylaba vidi pomoč IKT na več področjih: uporabo big data za bolj natančno identifikacijo dejavnikov raka in analize uspešnosti terapij; uporabo algoritmov na osnovi umetne inteligence, ki bodo hitro prepoznali zasevke raka na rentgenskih posnetkih; uporabo algoritmov za targetirano zdravljenje raka, da bo zdravljenje res uničilo le rakave celice, ne pa tudi zdravega tkiva; uporabo IKT za spremljanje premikanja rakavega tkiva in prilagajanje lokacije obsevanja v realnem času.
IKT in kardiovaskularne bolezni
Kardiovaskularne bolezni so poleg raka še ena zdravstvena težava, ki vse bolj pesti razviti svet. Spremlja jih visoka umrljivost; v Sloveniji v povprečju umre 86,7 bolnikov na 100.000 prebivalcev. V podjetju Saving d. o. o. so v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan razvili medicinski pripomoček Savvy EKG, ki beleži srčni ritem in zazna morebitna odstopanja. Pripomoček je zelo majhen in lahek, tehta le 21 gramov, zato uporabnika ne moti in ga ima lahko pričvrščenega na prsi. Poleg tega je tudi vodoodporen, eno polnjenje pa zadostuje za enotedensko uporabo, je povedal Marino M. Samardžija iz podjetja Saving. Prek senzorjev se podatki o srčnem ritmu prenašajo na pametni telefon in uporabnik lahko zdravniku pošlje podatke po elektronski pošti ali pa mu prinese pdf poročilo o srčnem ritmu.
IKT in kakovostnejše življenje starejših in bolnikov
Telekom Slovenije je razvil e-oskrbo, inovativno in modularno rešitev za pomoč starejšim ljudem, invalidom, kroničnim bolnikom na domu na daljavo. Kot je povedal Bojan Dovč iz Telekoma Slovenije, se s pomočjo e-oskrbe izboljša kakovost življenja. Senzorji gibanja, temperature, senzorji za detekcijo dima, izliva vode ipd., nameščeni v domu starejše osebe, invalida ali kroničnega bolnika, pošiljajo informacije v centralno enoto, ki je povezana s klicnim centrom. Če oseba pritisne na gumb za pomoč ali pa senzorji pošljejo netipično informacijo, iz klicnega centra pokličejo na dom starejše osebe. Če je potrebna medicinska pomoč, poskrbijo zanjo. „Takšne rešitve ne more razviti eno samo podjetje, potrebno je sodelovanje raziskovalnih ustanov, tehnoloških partnerjev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, izvajalcev zdravstvenih storitev,“ je dejal Dovč.
Še en primer uspešnega povezovanja IKT in zdravstvenih storitev za kakovostnejšo starost je evropski projekt UNCAP. V njem je sodelovalo 11 domov za starejše iz cele Evrope, tudi Slovenije, je povedala dr. Mojca Vovk s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Tudi tukaj razni senzorji zaznavajo dogajanje v sobi starejše osebe in pošiljajo informacije v pametne naprave, te pa nato v spletno aplikacijo, ki jo uporabljajo v domu za ostarele. Aplikacijo bi lahko uporabljali tudi denimo v bolnišnicah.
Big data v zdravstvu
Vsem naštetim povezavam med IKT in medicino pa je skupno področje big data ali vele podatkov. Vsi zbrani podatki, ki jih pošiljajo razni senzorji, niso pomembni le v realnem času, ampak tudi dolgoročno za izboljšave produktov, dolgoročne napovedi razvoja bolezni, učinkovitejše zdravljenje itd. Kot je povedal Gregor Molan iz podjetja Comtrade, so v zdravstvu, ko gre za uporabo big data, pomembni 4 koraki: zavedanje o pomenu big data, varno shranjevanje, obdelava big data in nova spoznanja oz. interpretacija rezultatov. Comtrade sodeluje v treh projektih, kjer se ukvarjajo predvsem z raziskovanjem shranjevanja podatkov in pa raziskovanjem umetne inteligence, ki bo obdelovala big data v zdravstvu.
Po spoznavni nove delavnice
To je bila prva, spoznavna delavnica IKT horizontalne mreže in SRIP-a Zdravje – medicina. Člani obeh se bodo srečevali na novih, poglobljenih delavnicah, kjer bodo iskali nove priložnosti za povezovanje.
Polona Movrin