V času predsedovanja Slovenije Svetu EU smo na ZITu v sklopu delovne skupine eZdravje, z IKT horizontalno mrežo in Healthdays.si v Digitalnem središču Slovenije organizirali teden posvečen digitalizaciji zdravstva, Dnevi eZdravja, ki je potekal med 30. 8. 2021 in 3. 9. 2021. Poudarek je bil na evropskem prostoru zdravstvenih podatkov ter izmenjavah izkušenj in dobrih praks med Slovenijo in državami, ki so vodilne na nekaterih področjih digitalizacije zdravstva. Pridružili so se nam predstavniki držav iz tria predsedovanja, iz Portugalske in Nemčije. Primerjali smo raven digitalizacije zdravstva ter se pogovarjali tudi o dobrih praksah z gosti iz Izraela, Finske in Španije. Poleg predavanj in okroglih miz smo organizirali tudi razstavni prostor in festival rešitev, kjer so svoje zgodbe o uspehu na področju digitalizacije zdravstva prestavila nekatera slovenska podjetja.
Dogodek se je začel z nagovorom ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča, ki je ocenil, da evropski zdravstveni podatkovni prostor ponuja veliko možnosti za pospešitev digitalne preobrazbe zdravstvenega varstva, kar bo vodilo do boljše kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev za vse naše državljane.
Po besedah Roberta Cuglja, državnega sekretarja Ministrstva za zdravje, bo Slovenija investirala 83 milijonov evrov v digitalizacijo zdravstva v naslednjih desetih letih. Investicija bo podprla uvedbo telemedicinskih storitev, digitalizacijo medicinskih zapisov pacienta, ustanovitev centralnega repozitorija za slikovno gradivo, robotizacijo administracije zdravil, certifikacijo računalniških aplikacij, ter nadgradnja sistema eNapotnic, ki bo omogočil večjo transparentnost pri naročanju.
Slovenija ima enega od najstarejših registrov raka v Evropi, katerega začetki segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja. Kot je poudarila Vesna Zadnik, vodja Registra, človeški faktor, torej izobraževanje in obveščanje zdravstvenega osebja pri vnosu podatkov v register je ključnega pomena, od kakovostni podpori informacijskih orodij. Tudi Dominika Orsozy, vodja telemedicinskega centra UKC Ljubljana, je poudarila da je pri uvedbi novih tehnologij ključen človeški faktor. Uspešna uvedba telemecininskega sistema je zahtevala sodelovanje pacientov, zdravstvenih delavcev, ter ponudnikov tehnoloških rešitev.
O pomembnosti podatkovne odličnosti je govoril Aleks Jakulin, soustanovitelj COVID Sledilnika. Sledilnik je primer podatkovne odličnosti v praksi, ki je kot prostovoljna iniciativa postal referenčna točka za podatke o COVID-19 epidemiji v Sloveniji. Tudi Lucija Tepej Jočić, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Anže Droljc, Better d.o.o. in Mojca Cvirn, SRC Infonet d.o.o. in Bojana Korošec, Endava d.o.o., so poudarili pomembnost sodelovanja ter soustvarjanja skupnih standardov in povezanih aplikacij, kot ključne osnove pri digitalni transformaciji zdravstva.
O vroči temi zasebnosti in lastništvu zdravstvenih podatkov so razpravljali Thorsten Dittmar, Nataša Pirc Musar in Teresa Magalhães.
Pol Perez Sust, direktor področja za informacijske sisteme katalonske regije, je govoril o ambicioznem planu za digitalizacijo zdravstva, ki predvideva investicijo vredno 40 milijonov EUR. Povedal je, da Katalonija svojo strategijo gradi na sistemu za izmenjavo medicinskih podatkov iz leta 2007. Glavni poudarki nove strategije so ločevanje podatkov od aplikacij, kar bo omogočilo, da »podatki sledijo pacientu« ter pospešilo inovacije in ustvarilo ekosistem inovativnih digitalnih rešitev.
Predstavljen je bil tudi nemški konzorcij HiGHmed, ki vključuje 18 akademskih institucij in gradi sistem odprtih standardov in aplikacij. Sistem omogoča enostavno deljenje kliničnih podatkov za raziskovalne namene. Posebnost iniciative je, da se poleg podatkov ustvarja tudi ekosistem odprtih in fleksibilnih aplikacij. Na ta način so razvili sisteme, ki omogočajo integracijo velikih količin genomskih in radioloških podatkov za potrebe onkološke stroke, mobilno diagnostiko za kronične kardiološke paciente, ter sistem za spremljanje hospitalnih okužb. Fleksibilnost sistema je omogočila, da so sistem zelo hitro prilagodili za sledenje COVID-19 okužb ob začetku pandemije. V digitalizaciji zdravstva je potrebno narediti korak naprej od izmenjave PDF dokumentov k izmenjavi strukturiranih informacij, ki omogočajo avtomatsko obdelavo in integracijo v različne sisteme.
Na dogodku se je predstavila tudi Finska, ki je vodilna država pri praktični implementaciji sekundarne rabe zdravstvenih podatkov. Od 2019 leta ima Finska implementiran formalen proces, kjer centralna institucija dodeli ali zavrne prošnjo za tovrstno rabo. Predstavljeni so bili primeri sekundarne rabe podatkov, kot so sistem za podporo družinam z majhnimi otroci, ki temelji na umetni inteligenci; študija izida inzulinske terapije na ravni populacije; razvoj modelov za izboljšanje terapije kostnega tumorja.
Za prenos finskega modela na EU nivo, bo potrebno poenotiti implementacijo zakonodaje, kot je GDPR, ki se sedaj implementira in interpretira različno. Veliko dela bo potrebno tudi na dejanski implementaciji standardov za interoperabilnost. Kljub temu, da dobri standardi obstajajo, niso razširjeni v praksi.
In kakšne so izkušnje in priložnosti strategije digitalnega zdravstva v Izraelu? Izraelski zdravstveni sistem je namreč po svetu prepoznan po visoki stopnji digitalizacije in uspešni implementaciji strategije e-zdravstva na nacionalni ravni. Za zdravstvo letno namenjajo 7,5 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar je sicer nekoliko manj od evropskega povprečja, a dosegajo povsem primerljive, mestoma tudi boljše rezultate v učinkovitosti medicinskih storitev.
V Izraelu veliko vlagajo v podjetništvo in startupe, še posebej tiste na tehnološko prebojnih poljih, kot je medicinska tehnika. Tudi zato so kot država danes v ospredju razvoja novih rešitev in priložnosti, ki jih digitalizacija zdravstva omogoča.
Dogodek smo zaključili z razpravljanjem o digitalni pismenosti v zdravstvu, kot ključni kompetenci tako zdravstvenega osebja kot pacientov v digitalni dobi.
Na vsaki točki obravnave pacienta se srečamo s kopico digitalnih orodij, ki jih moramo znati uporabljati in to ne samo na ravni posameznika, temveč tudi na ravni zdravstvenih organizacij in drugih deležnikov. Odsotnost digitalne pismenosti lahko povzroča težje vključevanje v družbo. Simbioza je zato že v letu 2017 odprla Simbioza BTC City Lab, kjer omogoča učenje uporabe naprednih tehnologij in spoznavanje uporabe.
Pomembna je sistemska ureditev pridobivanja veščin digitalne pismenosti, da digitalna osebnost postane pravica, pa tudi dolžnost posameznika, je povedala Urška Rauter Gaber iz HealthDay.si. Projekt ACSELL se loteva tega problema s konzorcijem partnerjev iz cele Evrope, saj obstaja digitalna vrzel, ki jo moramo zapolniti, tudi z vzpostavitvijo metod odprtega inoviranja - živih/odprtih laboratorijev, da združimo raziskave, ideje za inovacije in so pri tem uporabniki ključno vpleteni.
Digitalizaciji zdravstva in odnosa pacient-zdravnik je veliko zagona dala pandemija COVID-19. Hkrati je s pospeševanjem prinesla tudi nekatere pomanjkljivost, ki jih še nismo odpravili. Ključne prednosti za pacienta so manjša možnost okužbe, priročnost in hiter dostop, ki ni časovno omejen glede na ordinacijski čas zdravnika, hkrati pa je posvetovanje možno brez potovanja. Pacientom skrbi povzročajo varnost, učinkovitost in kakovost storitev. Obenem se zavedajo pomena celostne oskrbe, ovira je nepoznavanje uporabe tehnologije in primernega prostora za virtualen posvet. Stopnja digitalne pismenosti in pripravljenosti na virtualne stik je povezana tudi s stopnjo izobrazbe - bolj izobraženi bodo pogosteje dostopali do storitev digitalno. Motivacija za pacienta, da sprejme digitalno komunikacijo mora biti dovolj velika zdravstvena težava, je še poudaril Aleksander Stepanović iz ZD Škofja Loka.
Boljši svet lahko dosežemo skozi boljšo tehnologijo, a najprej moramo znati tehnologijo uporabljati.
Videoposnetki:
Več o dogodku si lahko preberete tudi tukaj:
Cilj digitalizacije slovenskega zdravstva je trajnost, odpornost in boljša pripravljenost
Bi delili svoje podatke za boljšo zdravstveno oskrbo?
Za digitalno zdravstveno preobrazbo načrtovanih 83 milijonov evrov