ikthm

Novice


Digitalna transformacija po Covid-19: nujnost, ne izbira

 

Epidemija Covid-19 je od podjetij zahtevala hitro reakcijo in pripravljenost na delo od doma preko oddaljenih dostopov in novih komunikacijskih orodij, ki so jo slovenska podjetja večinoma opravila uspešno. Je pa nova situacija tudi pokazala, da moramo o digitalni transformaciji razmišljati strateško, ne zgolj gasiti požare. Visoko digitalizirana podjetja so na obdobje, ki sledi, bolje pripravljena – nekatera izmed njih so prav novi zmagovalci te krize.

V okviru webinarja z naslovom  Digitalna transformacija po Covid-19: nujnost, ne izbira, so svetovalci mednarodne družbe Deloitte spregovorili o:

  • stanju digitalne zrelosti v Sloveniji,
  • vlogi digitalnih tehnologij pri odzivu na Covid-19,
  • strateškem vidiku digitalne transformacije,
  • konkretnih primerih uporabe digitalnih tehnologij v podjetjih ter
  • človeškem vidiku, ki je za uspeh transformacije ključnega pomena.

Predstavniki Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije so za zaključek predstavili možnosti pomoči in podpore, ki jo na področju digitalizacije nudi država.

Več si lahko ogledate v posnetku webinarja tukaj>>

Epidemija covid-19 je od podjetij zahtevala hitro reakcijo in pripravljenost na delo od doma preko oddaljenih dostopov in novih komunikacijskih orodij, ki so jo slovenska podjetja večinoma opravila uspešno. Kot smo lahko slišali na webinarju danes zmagujejo podjetja, ki znajo ustvarjati vrhunsko uporabniško izkušnjo in hitro prilagajajo poslovne modele.

Slovenija za razvitimi zaostaja za polovico

Kot je poudarila Andreja Lampe, vodja IKT- horizontalne mreže iz Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS , ki je predstavila digitalno zrelost v Sloveniji, se pri nas ukvarjamo le z osnovno digitalizacijo in prepričevanjem, da je vlaganje v digitalizacijo in digitalne veščine, koristno. »Po digitalni zrelosti zaostajamo za CEE in ostalimi razvitimi državami Pri nas je delež digitalne ekonomije le 5,2 odstoten in v povprečju na leto zraste le za 0,5 odstotkov. Gre za res močen zaostanek, tudi v primerjavi z centralno in vzhodno Evropo. V primerjavi s severnimi in zahodnimi državami pa je zaostanek res kritičen. Razlika med Slovenijo in Švedsko je še enkrat večja.«

Več si lahko preberete v članku Dela/Svet kapitala tukaj