ikthm

Novice


Koronavirus je postavil ogledalo digitaliziranosti slovenskih podjetij

Glede na informacije s trga v času epidemije COVID-19 obratuje veliko proizvodnih podjetij, čeprav pod spremenjenimi pogoji in z vpeljanimi zaščitnimi varnostnimi ukrepi. Na njihov položaj v času krize ne vplivajo toliko izredne razmere, temveč predvsem kondicija njihovih oskrbnih verig na eni strani ter povpraševanje trga na drugi. Ena pestijo pomanjkanje naročil, druga težave pri zagotavljanju materialov. Izkazuje se, da so klasični poslovni modeli dokončno izgubili boj z novimi, digitaliziranimi.

Boljši vpogled v proizvodnjo

Podjetja, ki so digitalizacijo razumela in jo resno tudi dodala v svojo strategijo, imajo danes občutno manjše težave pri prilagajanju na trenutno situacijo,« pravi Rok Koren, odgovoren za digitalizacijo in skrbnik ključnih kupcev v družbi Siemens Slovenija.

Podobno meni Gregor Potočar, direktor SAP Slovenija. Po njegovem mnenju so trenutne razmere podjetjem postavile ogledalo, kako so v informacijsko-tehnološkem smislu pripravljena na neprekinjeno poslovanje v spremenjenih okoliščinah. »Tu so se veliko bolje izkazala proizvodna podjetja, ki imajo digitalizirano nabavo in proizvodnjo.«

Pri nabavi se na primer digitalizacija izkaže prek učinkovitega planiranja, saj imajo podjetja boljši vpogled, kdaj so potrebni določeni materiali. »Imajo čas, da najdejo alternativne dobavitelje, če vidijo, da so sedanji v težavah oziroma če je logistika otežena ali onemogočena. Poleg tega lahko planirajo, kako veliko ekipo bodo potrebovali in se tako bolj učinkovito odločajo, koga dati na čakanje, če ni dovolj naročil,« pojasnjuje Marjeta Povalej, direktorica MIT informatike.

Skromna razširjenost digitalizacije bo država

Ena od težav slovenskih proizvodnih podjetij, ki se bo pokazala v času okrevanja, je relativno skromna razširjenost digitalizacije. Čeprav nekaj svetlih izjem vendarle je. »Ta podjetja se danes ne ukvarjajo z osnovami, temveč proizvajajo skoraj nemoteno. Sprašujejo se, kako ovrednotiti tveganja na osnovi širšega spektra podatkov, morda celo z globalne ravni, vse z namenom biti boljši in odpornejši proti novim prihodnjim izzivom,« pravi Koren.

Hitrost digitalizacije v Sloveniji v povprečju zaostaja za hitrostjo razvoja v Evropski uniji, saj so številna podjetja pri prvih korakih k digitalizaciji zelo previdna. »Domača industrija še vedno le delno izkorišča potenciale novih tehnologij, kot je umetna inteligenca oziroma strojno učenje, ki omogoča skoraj popolno avtomatizacijo rutinskih opravil, manjša možnost napak, zaposlenim pa omogoča, da se osredotočijo na tista področja, ki ustvarjajo pravo vrednost,« ocenjuje Potočar. Še veliko slabše naj bi se slovenska industrija izkazala pri uvajanju novih, digitalnih poslovnih modelov, kjer lahko podjetja v zaostrenih razmerah črpajo največ prednosti.

 Zakaj sploh gre pri digitalizaciji v proizvodnji

Digitalizacija v proizvodnem podjetju pomeni, da so stroji, linije, sistemi in ljudje povezani med seboj in komunicirajo ne glede na lokacijo in v realnem času. Procesi so se sposobni sami ali s pomočjo človeka prilagajati in optimizirati po celotni vrednostni verigi. Proizvodna podjetja so povezana z dobavitelji, proizvodnjo imajo povezano v omrežje OT (Operational technology) in so na enak način horizontalno povezana s svojimi distributerji in kupci. Prav tako so povezana vertikalno od senzorjev do krmilnih, upravljavskih, nadzornih in analitičnih sistemov.

»Če ima proizvodno podjetje uvedeno tudi upravljanje življenjskega cikla v smislu produkta proizvodnih virov in celo celotnih proizvodnih obratov ter vse deluje skladno z varnostnimi politikami, lahko rečemo, da je v tem trenutku na visoki stopnji digitalizacije,« razlaga Koren.

Premik k sodobni inteligentni proizvodnji

Digitalizacija tudi v času krize pomaga pri obvladovanju procesov. Proizvodna podjetja z njo izboljšajo nadzor nad procesi, jih optimizirajo ter dvignejo učinkovitost in produktivnost. Saša Sokolić, direktor marketinga in prodaje v podjetju Metronik k temu dodaja še zagotavljanje transparentnosti nad dogajanjem v proizvodnji, povečanje agilnosti in fleksibilnosti, izboljšanje kakovosti in varnost proizvodov ter zmanjšanje števila napak, odstopov in zastojev. Digitalizacija ob tem pripomore k zmanjšanju porabe energije in znižanju drugih stroškov, omogoča odstranitev odvečne papirologije iz procesov ter uvedbo elektronskih navodil za operaterje.

Proizvodna podjetja se vse intenzivneje zavedajo prednosti in hkrati tudi nujnosti digitalizacije. Premik k sodobni inteligentni proizvodnji je trend že vrsto let, neodvisno od pandemije.

Vendar pandemija danes postavlja proizvodna podjetja pred nove izzive, med katerimi je glavni zagotavljanje likvidnosti, zaradi česar zmanjšujejo aktivnosti na področju digitalizacije. Potočar pravi, da se rezanje stroškov na tem področju, sploh pri tistih podjetjih, ki so v digitalizaciji med zamudniki, dolgoročno lahko izkaže kot usodno. »Podjetjem svetujemo kritično evalvacijo trenutnega stanja digitalizacije in posledično adaptacijo informacijsko-tehnološke strategije.« Sredstva je smiselno usmeriti v aktivnosti, ki omogočajo nadaljevanje in pospeševanje digitalizacije, predvsem v smeri nabave, proizvodnje in še posebej razvoja novih poslovnih modelov digitalnega poslovanja.

Več si lahko preberete v Financah/IKTInformator tukaj

Fotogalerija