ikthm

Novice


Koronavirus je digitalizacijo pospešil s svetlobno hitrostjo

Kriza zaradi novega koronavirusa je povzročila izjemno hitre spremembe v načinu dela in v uvajanju digitalnih orodij, ki smo se jim še včeraj morda upirali. Po teoriji k hitrejšemu in uspešnejšemu uvajanju sprememb zelo pripomorejo razmere nujnosti – na primer konkurenca in zmanjšano povpraševanje, zakonske spremembe ali zahteve poslovnih partnerjev ali strank.

Vendar tako hitrih sprememb in prilagoditev, kot jih zahteva trenutna situacija, ne predvideva nobena teorija, nobena organizacija, nobena država. Zato se različna okolja znajdejo različno, pa najsi gre za države, poslovna okolja ali posamezne organizacije.

Nove razmere, nov način poslovanja

 

Del gospodarstva si v tem času predvsem prizadeva, da bi krizno obdobje preživel, drugi del pa si postavlja vprašanje, kako poslovanje prilagoditi novim razmeram – na primer s hitrim uvajanjem dela od doma, redno video komunikacijo s sodelavci ter vpeljavo orodij za podporo skupinskemu in projektnemu delu, sestankom, delavnicam in konferencam, sodelovanju v procesih potrjevanja in odločanja … Vse to poteka digitalno in na daljavo. Nekateri spodbujajo zaposlene, da čas doma izkoristijo tudi za izobraževanje.

Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije smo skoraj vsi zaposleni v nekaj dneh prešli na delo od doma z uporabo orodij, ki jih še nekaj dni prej nismo prav pogosto uporabljali. Na dnevnih video sestankih se nas srečuje tudi več kot 50 sodelavcev iz cele Slovenije, namesto klasičnih izobraževanj in konferenc pripravljamo spletne seminarje in e-konference. Čeprav je izkušnja nova, se mi zdi izjemno dobra in zelo učinkovita.

Dobro delati se da tudi drugače

 

Digitaliziralo se je tudi javno življenje. Izobraževalni sistem, od osnovnih šol do visokega šolstva, je praktično prek noči prešel na učenje na daljavo. Javna uprava pospešeno prilagaja procese in širi delo na daljavo. Zasebno se družimo le še prek različnih mobilnih aplikacij, nakupujemo prek spleta, plačujemo prek e-računov.

Tudi kulturno smo izpopolnjeni. Poslušamo lahko koncerte na daljavo, na katerih nas glasbeniki razveseljujejo od doma, iz kavča si lahko kadarkoli ogledamo dobro gledališko predstavo ali muzejsko zbirko.

Videti je, da je kriza pravzaprav povzročila hitro digitalno preobrazbo precejšnjega dela družbe, kar prinaša tudi koristi, ki se jih do sedaj nismo zavedali. Predvsem, da se da delati dobro tudi drugače. Ni vedno potrebna fizična prisotnost, ni vedno potrebno tiskanje na papir, s sestanki na daljavo pa prihranimo tako čas kot denar. Digitalizacija v tem času pravzaprav deluje kot zaščitno sredstvo.

Solidarnost je nujna

 

Takšne hitre spremembe v načinu dela so možne le, če je na voljo kakovostna digitalna infrastruktura – sodobna orodja in rešitve ter usposobljeni strokovnjaki, ki lahko pomagajo pri njihovi vpeljavi. Zato je še kako pomembna pomoč in solidarnost s tistimi, ki na stanje, v kakršnem smo se znašli, niso bili pripravljeni in niso razvijali lastnih digitalnih kompetenc.

Pomembno je, da imamo razvito kakovostno komunikacijsko omrežje, tako fiksno kot mobilno, ki bo zdržalo obremenitve, ki so se že v prvih dneh strožjih ukrepov povečale za 50 odstotkov, kasneje pa še bistveno bolj. Operaterji se res trudijo, da zagotavljajo nemoteno delovanje in ustrezne zmogljivosti za potrebe zdravstva, gospodarstva, javne uprave in prebivalstva.

Vesel sem, da je panoga IKT v Sloveniji v tem kriznem času solidarna – z akcijo Digitalna Solidarnost pomaga s številnimi brezplačnimi orodji, nasveti, spletnimi seminarji in storitvami, ki lahko podjetjem, javnemu sektorju in posameznikom hitro pomagajo vzpostaviti nove načine dela. Še posebne pozornosti si zasluži pobuda delovne skupine v okviru Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS za digitalno podporo zdravstvenemu sistemu za boljše in učinkovitejše obvladovanje epidemije.

Razmišljati je treba že o izhodu iz krize

 

Gospodarstvo se že sooča z izzivi preživetja, ohranjanjem likvidnosti, delovnih mest, omogočanjem socialne varnosti in kupne moči. Vendar nas čaka tudi obdobje, ko se bomo morali ob upoštevanju ukrepov za varovanje zdravja lotiti zagona gospodarstva in celotne družbe. Glede na trenutne napovedi kaže, da to lahko traja tudi eno leto.

Zato menim, da je digitalizacija na področju zdravstva, gospodarstva, javne uprave, izobraževalnega sistema in prebivalstva nasploh še kako pomemben element tako v času kriznega ukrepanja kot tudi v fazi izhoda iz krize. Verjamem, da se glavni deležniki pri razvoju družbe tega že dobro zavedajo.

In kako se tega lotiti? Svetovalno podjetje McKinsey je lani v svoji študiji Digital challengers pokazalo, kakšni ukrepi bi Sloveniji pomagali, da bi v naslednjih letih dvignili svoj bruto nacionalni proizvod za 2,1 milijarde evrov na leto. Gre za tri ključna področja: 1. razvoj digitalnih in mehkih veščin prebivalcev (in s tem zaposlenih), 2. pospešene investicije v digitalizacijo in uporabo digitalnih orodij tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju in 3. podpora inovacijam, podjetništvu in razvoju digitalne ekonomije.

Digitalne kompetence postajajo odločilne

 

Epidemija je povzročila, da smo nekaj tega na hitro že storili, vendar nas čaka še veliko dela. Z ukrepi vlade in celotnega poslovnega okolja ter podjetnostjo gospodarstva na vseh treh področjih moramo v naslednjih mesecih narediti pomembne korake, ki bi nam omogočili, da iz ekonomske krize izidemo kot zmagovalci.

Želim si, da bi organizacije prepoznale moč digitalizacije kot glavnega dejavnika, ki omogoča sodobno poslovanje, in jo odslej – tudi s podporo države – tesneje vključevale v svoje načrte. In tu ne gre le za povečevanje produktivnosti, temveč tudi za nove digitalne produkte in storitve, poslovne modele in spremembe v organizacijski kulturi. Nadaljnji gospodarski razvoj bi moral temeljiti na znanju, pri čemer postajajo digitalne kompetence odločilne za vsa delovna mesta.

Obdobje, v katerem smo danes, že kaže, da je primeren čas za izmenjavo izkušenj in sodelovanje med sicer konkurenčnimi podjetji. Da je čas za solidarno podporo celotni družbi. In panoga IKT je tukaj dober zgled. Zato na trenutno stanje glejmo tudi kot na priložnost, ki je letos ne smemo zamuditi.

Kolumna je bila objavljena v časopisu Finance- IKT Informator tukaj

Fotogalerija