ikthm

Novice


Arhiv: Kako lahko digitalizacija vpliva na rast gospodarstva?

Združenje za informatiko in telekomunikacije in IKT-horizontalna mreža je  s partnerjem McKinsey & Company in s sponzorstvom podjetja Google 13.6.2019 organiziralo predavanje in razpravo z naslovom “Digitization as the next growth engine for Slovenia and Central and Eastern Europe”.


Najnovejše poročilo globalnega podjetja McKinsey & Company z naslovom Vzpon digitalnih izzivalcev: Kako lahko digitalizacija postane prihodnji gonilnik rasti za centralno in vzhodno Evropo  uvršča Slovenijo med »izzivalce« v regiji, ki še ne izkoriščajo potenciala digitalizacije v dovoljšni meri.

Rdeča nit današnjega dogodka je bila, da danes zmagujejo podjetja, ki znajo z uporabo informacijskih tehnologij ustvarjati vrhunsko uporabniško izkušnjo in učinkovito prilagajati poslovne modele. Slovenija za nov razvojni pospešek ne more računati na tradicionalne pospeševalce razvoja, ima pa vse možnosti, da za motor bodoče gospodarske rasti uporabi digitalizacijo. Kaj storiti da Slovenija postane vodilna na področju digitalizacije.

Dogodek, ki je potekal na Gospodarski zbornici Ljubljana, je z uvodnim nagovorom pozdravila Sonja Šmuc, generalne direktorice GZS, ki digitalizacijo vidi kot eno ključnih orodij, ki mora in bo prispevalo k bistvenemu dvigu dodane vrednost in s tem k boljšemu položaju podjetij in višjem življenjskem standardu v Sloveniji. »Kot GZS skušamo igrati aktivno vlogo pri tem,« je dodala. GZS je ustanoviteljica digitalnega inovacijskega stičišča DIHS, je tudi del Slovenske digitalne koalicije. Nagovarja vprašanje digitalnih kompetenc, državo spodbuja k temu, da »se vendarle odloči za to, da pridemo do karierne platforme, skozi katero bomo znali dolgoročno napovedovati potrebe po kompetencah.« Zaposlenim v Sloveniji po njenih besedah namreč manjka ne le digitalnih kompetenc, o čemer sicer poročajo tudi v drugih državah, temveč zaostajamo tudi na področju osnovnih kompetenc funkcionalne pismenosti.



Nenad Šutanovac
, direktor GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije, je uvodoma povedal, da je bila Slovenija po indeksu DESI (Digital Economy and Society Index) v lanskem letu na 15. mestu. Zadnje poročilo kaže delno nazadovanje pri posameznih kazalcih. Po njegovem prepričanju ni dovolj, da smo v povprečju EU, temveč »moramo ciljati višje in se primerjati z najboljšimi na tem področju.« Velika podjetja so po podatkih SURS že relativno dobro digitalizirana, srednje velika nekoliko manj, najmanj pa mala podjetja. Zato so priložnosti za korak naprej toliko večje. V letu 2017 je več kot 4.000 mladih v starostni skupini med 18 in 35 let zapustilo Slovenijo. Krepitev digitalizacije lahko zato po njegovem mnenju prispeva k oblikovanju atraktivnejšega poslovnega okolja in zadržanju mladih v Sloveniji oz. k njihovi odločitvi za vrnitev v našo državo.

Milan Mirjanič partner pri Pri McKinsey & Company in soavtor poročila ocenjuje, da bi digitalizacija lahko zagotovila slovenskemu gospodarstvu dodatnih 2,1 milijarde evrov BDP do leta 2025. »Digitalizacija lahko postane prihodnje gonilo gospodarske rasti za Slovenijo prek povečanja konkurenčnosti z digitalno transformacijo javnega in zasebnega sektorja (npr. z uvajanjem digitalnih orodij), razvojem digitalnih in mehkih veščin prebivalstva in zaposlenih, podporo inovacijam in uvajanju pametnih rešitev, je dejal.

O izsledkih študije in o priložnostih, ki jih Slovenija ima na področju digitalizacije za povečanje konkurenčnosti in produktivnosti, pa so na okrogli mizi razpravljali predstavniki gospodarstva in države. Diskusija je potekala o ključnih iniciativah, ki jih institucije lahko izvedejo v podporo digitalizacije gospodarstva in družbe, tako kratkoročno kot dolgoročno.

Na okrogli mizi so sodelovali Aleš Cantarutti -MGRT, Uroš Svete – MJU, Medeja Lončar -Siemens, Valter Leban- Kolektor Group, Miha Valentinčič- Petrol, Igor Zorko -Digitalna koalicija Slovenija, Milan Mirjanič- McKinsey & Company, Joško Mrndže -Google. Okroglo mizo je vodil Jaka Repanšek- RePublis.

 

Študija je pokazala da so velike družbe v Sloveniji  v nekaterih elementih digitalizirane kot digitalni prvaki, medtem ko majhne in srednje družbe zaostajajo. Zato je Aleš Cantarutti, državni sekretar na MGRT, poudaril, da na ministrstvu skrbijo za digitalno preobrazbo podjetij, predvsem malih in srednje velikih podjetij, ki so jedro našega gospodarstva, vendar pa se le ta nimajo časa ukvarjati z aktivnim uvajanjem novih tehnologij  ali pa je to za njih prevelik strošek. Digitalizacija je zato visoka prioriteta, zato meni, da bi Slovenija potrebovala Ministrstvo za digitalni razvoj, ki bi imelo veliko vlogo pri izkoriščanju potenciala digitalne preobrazbe in medsektorskemu povezovanju.

Kaj storiti da Slovenija postane vodilna na področju digitalizacije, je Medeja Lončar iz podjetja Siemens poudarila, da gre za kompleksen proces. »Ključni element je obuditi zavest po potrebi po spremembah ter prinesti to zavest na vse nivoje  podjetij/organizacij, najprej pa v vodstvo podjetij.

Miha Valentinčič iz Petrola je poudaril pomen dobrega kadra, za katerega si je potrebno prizadevati, da ostane v Sloveniji oziroma se vrne v Slovenijo. Pri tem pa je  pomembna vizija, strategija in dobri zanimivi projekti posameznega podjetja, ki privlačijo mlade.

Na področju digitalizacije javne uprave je študija pokazala, da se lahko primerjamo s Švedsko. Igor Zorko, predsednik UO ZIT in predsednik Slovenske digitalne koalicije, meni, da je tudi v javni upravi potrebno iti skozi  različne faze digitalnega razvoja in razumevanja.« Javna uprava je s prvo stopnjo digitalizacije začela zelo zgodaj, v letih 2002- 2004, bili smo enih izmed prvih v Evropi, kasneje pa  smo v tem razvoju popustili. Pomembno je, da se v javni upravi začnemo osredotočati na storitve in na prilagoditev digitalnih storitev uporabnikom tako procesno kot tehnološko.« Poudaril pa je tudi, da je potrebno zgraditi  most povezovanja med javno upravo in gospodarstvom (moramo se pogovarjati, razumeti, uskladiti določene cilje, poslušati pametnejše in se iz njihovih zgodb tudi učiti).

 

Ključne ugotovitve:

  • Tradicionalne gonilne gospodarske rasti se slabšajo. Ekonomije srednje in vzhodne Evrope, vključno s Slovenijo, so v primerjavi z bolj naprednimi evropskimi gospodarstvi podkapitalizirane (zaloga kapitala na zaposlenega je v Sloveniji v primerjavi z največjimi evropskimi gospodarstvi 47 % nižja). Stopnje brezposelnosti so relativno nizke – v Sloveniji v letu 2018 v povprečju 5,3 odstotka, zato je težko pričakovati, da bo nadaljnja rast BDP prišla na račun povečanja stopnje zaposlenosti.

  • Digitalizacija je lahko gonilo trajne rasti za Slovenijo. Do leta 2025 lahko digitalizacija Sloveniji prinese do 2,1 milijarde evrov dodatnega BDP, medtem ko je skupni znesek za srednjo in vzhodno Evropo 200 milijard evrov. To bi lahko Sloveniji prineslo dodatnih 0,4 odstotnih točk rasti BDP-ja na letni ravni do vključno 2025 in povečalo delež digitalnega gospodarstva v Sloveniji z današnjih 5,2 % na 7,7 % BDP do leta 2025.

 

 

Sodeč po rezultatih študije ima Slovenija močne temelje za pospešitev digitalizacije vključno z:

  • Dobrim primarnim in sekundarnim izobraževanjem matematične in znanstvene pismenosti glede na njeno mednarodno uvrstitev PISA. Slovenija je dosegla povprečno PISA oceno 509, višje od nivoja digitalno razvitejših držav z oceno 505

  • Relativno kakovostno digitalno infrastrukturo z izvrstnim pokritjem 4G omrežja. V Sloveniji ima približno 96 % prebivalcev dostop do signala 4G, kar Slovenijo uvršča na nivo severnoevropskih držav

  • Dinamično gospodarsko rastjo, ki omogoča priložnost za razmislek o pripravi na zahtevnejša obdobja gospodarskega cikla

     

Kaj mora Slovenija še storiti, da postane vodilna na področju digitalizacije:

 

  • Slovenija mora bistveno podpreti uporabo digitalnih orodij in storitev v zasebnem in javnem sektorju

  • Podpreti je potrebno razvoj digitalnih in mehkih veščin tako v celotnem izobraževalnem sistemu kot v vse življenjskem izobraževanju in prekvalifikaciji zaposlenih

  • Večja podpora inovacijam, razvoju podjetništva in dodatna podpora digitalizaciji poslovanja gospodarstva s poudarkom na srednjih in malih podjetjih

Fotogalerija

Fotogalerija