ikthm

Novice


Kitajska: Samorogi rastejo kot po dežju


                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      dr. Xiaobo Wu

Avtor in foto: Ana Vučina Vršnak

 

Na Gospodarski zbornici Slovenije  je dr. Xiaobo Wu predaval o inovacijski miselnosti na Kitajskem in vplivu na globalna razmerja tehnoloških podjetij. Kot direktor Nacionalnega inštituta za inovacijski management na univerzi Zhejiang  in bivši dekan Šole za management na tej univerzi ima dober vpogled v kitajski ekosistem, ključen za razcvet tehnoloških inovacij in novih poslovnih modelov, s čimer kitajska podjetja postajajo najbolj konkurenčna na globalnem trgu. Trdi, da so za uspeh Kitajske zaslužni njihovi podjetniki in ne birokrati.

 

V zadnjih petih letih je na svetu zraslo več kot 300 samorogov, natančneje 326, to je podjetij, ki so v kratkem času dosegla tržno vrednost milijardo dolarjev in več. Samo lani je vrednost milijardo dolarjev preseglo več kot 100 novih start-upov.

 

Več kot polovica jih je nastala v ZDA, a več kot polovica tistih izven ZDA prihaja iz Kitajske. Večina kitajskih samorogov ja vzniknila na področjih e-trgovine, fintech, zdravstva, zabave, logistike, je povedal Wu. Od skupaj 164 kitajskih samorogov (podatek za leto 2017) jih je 70 v Pekingu, 36 v Šanghaju, 17 v Hangčouju ter 14 v Šenzenu.

Sprememba paradigme

 

Leta 1750 je Kitajska predstavljala 32,5 % globalne industrijske proizvodnje in že takrat je imela uspešne »lokomotive«, ki so razvoj vlekle naprej. Od leta 1800 se je njeno gospodarstvo v svetovnem deležu začelo krčiti. To je trajalo vse do 70. oziroma 80. let 20. stoletja. V zadnjih 50-ih letih se je stvar občutno spremenila – še posebej po letu 1995, še bolj pa od leta 2002 dalje, po pridružitvi Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Za Kitajsko je torej globalizacija – ko se je država odprla navzven – pomenila nekaj zelo dobrega, je povedal Wu.

Skozi celotno zgodovino so bile v ospredju ZDA, vsa ostala gospodarstva so bila daleč zadaj – vse dokler se ji sedaj ni začela edina približevati Kitajska, je v svojem predavanju z grafi in primerjavami zelo nazorno ponazoril Wu.

 

Geely in Huawei

 

Po njegovih besedah je bilo kitajsko gospodarstvo priča spremembi paradigme, kar pomeni, da je stopilo na čisto novo pot razvoja. Seveda je tehnologija, kot je internet, k temu prispevala svoj delež, a velesila je prešla iz sekundarnih inovacij (ki temeljijo na uvajanju obstoječih tehnologij, posnemanju, poskusu nadoknaditi zaostanek) k »originalnim« inovacijam oziroma storila je še korak več, kar pomeni, da je na določenih področjih že svetovni vodja. In stopa še dlje.

 

Navedel je primer družb Geely, ki je velik proizvajalec avtomobilov, a pred leti še sploh ni bil nek pomemben dejavnik na trgu, od leta 2010 pa je postal tudi lastnik blagovne znamke Volvo, ter Huawei, ki se je od leta 1987, ko jo je ustanovil Ren Zhengfei, prelevila iz proizvajalca telefonskih stikal v telekomunikacijsko multinacionalko oziroma globalnega voditelja na svojem področju. Od približno 170.000 zaposlenih v Huaweiju jih na področju raziskav in razvoja (R&R) dela 80.000, naložbe podjetje so se v desetletju podeseterile.

 

Nasploh so kitajske naložbe v R&R rasle zelo hitro, sedaj so na 2. mestu za ZDA. Gospodarstvo tako postaja vse bolj inovativno. Na lestvici Fortune 500 so med prvimi petimi družbami tri iz Kitajske (na prvem mestu je ameriški Walmart, sledijo kitajski State Grid, Sinopec Group, China National Petroleum); največ – 126 – jih je sicer ameriških, a Kitajska je s 120-imi tesno na drugem mestu.

Hitro se razvijajo tudi kitajske zasebne družbe; na lestvici Fortune 500 jih je 34. Kitajska za uspeh dolguje več podjetnikom kot pa birokratom, ocenjuje Wu in dodaja, da so glavni podjetniški steber mala in srednja podjetja (MSP). Predstavljajo 99,7 % vseh podjetij na Kitajskem in 60 % BDP, doprinesejo 65 % patentov ter 80 % novih izdelkov.

Na GZS so ob tem poudarili, da v 21. stoletju zmagujejo podjetja z agilno korporativno kulturo, ki znajo privabiti najboljše talente, jih povezati v multidisciplinarne ekipe in ki zmorejo s koncepti vitkega inoviranja in uporabo informacijskih tehnologij ustvarjati vrhunsko uporabniško izkušnjo in učinkovito prilagajati poslovne modele.

 

Kaj pa primerjava z Indijo? Tam se bolj razvijajo programska oprema (software) in storitve, kar pa ni dosegljivo večini, denimo kmetom, medtem ko je industrijska proizvodnja na Kitajskem dosegla vse, trdi profesor Wu.

Odprtost nasproti zaprtosti

 

Slovenija zanj ni neznanka. Že večkrat jo je obiskal, sodeluje s poslovno šolo IEDC Bled. Pozna slovenska podjetja in meni, da imajo precej potenciala.

 

Ampak ko govorimo o internacionalizaciji, odprtosti, povezovanju, Wu glede Slovenije pove: »Potreben je večji potencial za raziskovanje novih stvari.«

 

»Slovenija ima dobro izobražene ljudi, talenti so odlični. Vendar pa ljudje potrebujejo motivacijo, potrebujejo vizijo. V odprti družbi, kjer se povezuješ z drugimi, z drugimi kulturami, s tujimi akterji, vidiš nove stvari, odpirajo se nova okna priložnosti. Treba je enostavno izstopiti iz lastne cone udobja,« polaga na srce Wu.

 

 

Več o konferenci si lahko ogledate TUKAJ

  

 

 

 

 

Fotogalerija