»Vse kar se zgodi, se zgodi v prostoru« je krilatica, ki ponazarja pomen lokacijskih podatkov in lokacijskih storitev. Tudi trenutno zelo aktualne platforme, kot sta npr. Uber in Airbnb, sta uspešni tudi zaradi lokacijskih storitev, na katerih temeljita. Če je bila v preteklosti GIS tehnologija rezervirana za specialiste na tem področju, so danes tovrstne rešitve postale sestaven del skoraj vseh informacijskih sistemov in rešitev. Slovenijo lahko štejemo kot eno bolj razvitih evropskih držav na področju prostorskih podatkov, želimo pa se prebiti tudi med 10 najnaprednejših držav glede na indeks geoprostorske razvitosti (*). To bomo dosegli z integracijo lokacijskih storitev v čim več novih rešitev, ki bodo tako kot dosedanje referenčne mednarodno in jih bomo lahko plasirali tudi na druge trge.  

* Geospatial Readiness Index (http://geospatialmedia.net/global-geospatial-outlook-report-2017-download.html)

 
S sodelovanjem s horizontalo GIS-t podjetja pridobijo znanja, izkušnje in tehnologije za uporabo lokacijskih podatkov in lokacijskih storitev za boljše zagotavljanje potreb digitalnih uporabnikov. Konkretne koristi so povezane z lokacijsko komponento pri pozicioniranju v prostor, prostorski analitiki, navigacijskih storitvah, spletni kartografiji, upravljanju procesov, napovedovanju stanj v bodočnosti, optimizacijskih algoritmih, integraciji IoT in senzorskih naprav.

Tako lahko podjetja bistveno izboljšujejo funkcionalnosti lastnih izdelkov in storitev in na tej osnovi posodobijo lastne procese in procese svojih partnerjev in kupcev ter oblikujejo nove poslovne modele. Strankam tako s svojimi nadpovprečnimi izdelki, storitvami in rešitvami nudijo boljšo izkušnjo (Customer eXperience) in večjo dodano vrednost. S tem podjetja dvigujejo svojo prepoznavnost na trgu, povečujejo prodajo in si zagotavljajo trajno konkurenčnost. 

GIS-t vključije lastno verigo vrednosti od sistemov in storitev zajema podatkov, specializiranih platform za izdelavo podatkov, integracijske platforme, do namenskih aplikacij in storitev.

Veriga vrednosti, ki jo prinaša GIS-t, vključuje štiri sklope tehnologij in rešitev:
• sistemi in storitve za zajem podatkov (lokacijsko podprti senzorskimi sistemi za merjenje okoljskih parametrov, kamere in 3D skenerji, nameščenimi v prostoru ali na mobilnih platformah, uporaba brezpilotnih letal in podatkov satelitskega snemanja),
• specializirane platforme za izdelavo podatkovnih produktov (platforme za obdelavo satelitskih podatkov in 3D zračnih posnetkov, platforme za upravljanje BIM, crowdsourcing platforme, spremljanje lokacije vozil, premikajočih objektov ter ostalih senzorskih podatkovnih tokov),
• integracijske platforme (zlivanje in povezovanje informacijskih slojev pridobljenih iz državne in lokalne/mestne prostorske infrastrukture, iz sistemov za zajem podatkov in specializiranih platform, vključene metode prostorske analitike in strojnega učenja, uporabljeni OGC standardi in EU Inspire direktiva),
• napredne aplikacije in lokacijske storitve (z integracijo namenskih storitev platform omogočajo razvoj celostnih aplikacij za specifične rešitve na domenskih področjih vertikal znotraj SRIP PMiS ter ostalih SRIP).

Fokusiramo se na aplikacije za:
• načrtovanje - aplikacije namenjene preliminarnim prostorskim analizam, napovedim razvoja dogodkov in optimizacijami prostora v fazi načrtovanja posegov
• upravljanje procesov - prostorsko odvisno spremljanje razvoja procesov, detekcijo kritičnih stanj in samodejno odzivanje ali podporo pri odločanju
• lokacijske storitve - namenjene dostavi relevantnih informacij posameznim entitetam v prostoru (posamezniku, avtomobilu, robotu) za optimalno delovanje v okolju.

Za uspešno ustvarjanje sodobnih digitalnih rešitev in poslovnih modelov v posameznih branžah oziroma znotraj posameznih domen vertikalnih SRIP-ov je potrebno poglobljeno poznavanje zmožnosti pridobivanja in uporabe lokacijskih podatkov in storitev na eni strani ter domenska znanja in nove ideje vertikal SRIP-ov na drugi strani.

Horizontala GIS-t je del Horizontalne IKT mreže, katere ambicija je vzpostaviti celovito IKT platformo za pametna okolja. Ta bo namenjena različnim uporabnikom in bo omogočala dostop do različnih podatkov, spletnih storitev in IoT naprav. Implementirane bodo napredne HPC in Big data rešitve in ustrezne rešitve s področja kibernetske varnosti. Platforma bo integrirala standardne podatke in storitve iz državnega oblaka, lokalnih in mestnih platform in bo imela vlkjučen tudi segment odprtih podatkov ter storitev. Ambicija platforme je, da bo konkurenčna globalno in bo pomenila tudi osnovo za tržni preboj Slovenske IKT industrije na mednarodnih trgih. 

Podjetja tako lahko s sodelovanjem s horizontalo GIS-t in IKT horizontalo pridobijo neprecenljive izkušnje s področja tako uporabe lokacijskih podatkov kot zmožnosti celovitih platform in si s tem odprejo velike priložnosti pri načrtovanju in razvoju svojih zamisli. 

Konkretni prispevki GIS-t za vertikale SRIP PMiS in drugih SRIP so navedene v nadaljevanju:

• PMiS Zdravje: celostni sistemi za vzpostavitev lokacijskih storitev (sistemi za prerazporejanje pacientov glede na razpoložljive kapacitete z namenom zmanjševanja čakalnih vrst) ter lokacijsko vezano upravljanje procesov (spremljanje reševalnih vozil in časovno usklajevanje nadaljnjih postopkov);
• PMiS Energetska in druga oskrba: uporaba prostorskih podatkov in metod strojnega učenja za napovedovanje proizvodnje in energetskih potreb ter vzpostavite mehanizmov pri naprednem upravljanju z energetsko infrastrukturo, uporaba prostorskih in drugih relevantnih podatkov pri usmerjanju investicij v prosta in degradirana območja;
• PMiS Mobilnost, transport in logistika: optimizacija prometnih tokov z uporabo senzorske infrastrukture, sistemi pametnih parkirišč z beleženjem prostih mest;
• PMiS Varnost: povezava občinskih in državnih platform in uporaba naprednih rešitev s področja daljinskega zaznavanja (geolocirane kamere) in avtomatskega ali z operaterjem podprtega prepoznavanja nenavadnega obnašanja v primerih varovanja množičnih dogodkov;
• PMiS Kakovost urbanega bivanja: integracija vremenskih in semantično označenih podatkov s simulacijo mikroklime (vetrov) za ugotavljanje širjenja prašnih delcev in selektivnem opozarjanju na nevarnosti za ranljive skupine, umeščanje zelenih površin za zmanjšanje negativnih vplivov toplotnega segrevanja mestnih središč.

• SRIP Pametne zgradbe in dom z lesno verigo: načrtovanje in upravljanje stavb z BIM, sistemi za navigacijo skozi stavbo, storitve vezane na položaj, prilagajanje ogrevanja glede na vremenske razmere v okolici in vremenske napovedi in spremljanje toplotnih izgub z daljinskim zaznavanjem.
• SRIP Mreže za prehod v krožno gospodarstvo: podpora logističnim sistemom z rešitvami za spremljanje kapacitet in virov ter optimizacijo upravljanja z njimi.
• SRIP Trajnostna pridelava hrane: sistematično spremljanje stanja polj, vlažnosti polj in stanja rastlin iz satelitskih sistemov in brezpilotnih letal
• SRIP Trajnostni turizem: mobilne aplikacije za navigacijo po tematskih poteh, mobilni vodiči, različni kartografskimi izdelki, ki so specializirani za posamezne končne uporabnike (med drugim tudi za ljudi s posebnimi potrebami).
• SRIP Tovarne prihodnosti: sistemi pozicioniranja in navigacije v zaprtih prostorih, podpora industrijskim procesom pri optimizaciji procesov
• SRIP Mobilnost: sistemi za zajem podatkov o okolju, v katerem se nahaja vozilo, njihovo integracijo z ostalimi prostorskimi podatki, zagotavljanje prostorske analitike za podporo pri samodejnemu odločanju avtonomnih vozil.

Skladnost globalnih trendov in prioritet S4 predstavlja izjemno priložnost za rast slovenskih podjetij na področju lokacijskih podatkov in storitev. Slovenski deležniki imajo na področju GIS-t številne prednosti saj so vključena številno nišno naravnana podjetja, imamo dobro razvito prostorsko platformo na ravni države in občin, razpolagamo z vrhunskimi raziskovalnimi in inovacijskimi rezultati v svetovnem merilu, imamo vzpostavljeno dobro sodelovanje JRO in industrije. Geografska majhnost Slovenije pomeni prednost pri vzpostavitvi pilotnih okolij, Slovenija je v JVE regiji že prepoznana kot usmerjevalec trendov, aktivna pa je tudi v evropskih organizacijah s področja geografskih informacij. 

Slovenski deležniki imajo na področju GIS-t naslednje številne prednosti:

• Številna nišno naravnana podjetja, katerih veriga vrednosti izkazuje bistveno prednost pred globalnimi ponudniki zaradi svoje agilnosti in zmožnosti hitre integracije visokotehnoloških komponent.
• Dobro razvita osnovna prostorska infrastruktura, ki je v domeni države ali občin.
• Vrhunski raziskovalni in inovacijski rezultati, kjer prednjačijo sistemi za zajem podatkov (edini v EU proizvedeni procesor, ki je zmožen izvajati daljinska zaznavanja iz vesolja, napredne hiperspektralne kamere, lociranje klica z baznih postaj), obdelave podatkov zemeljskih opazovanj (najnatančnejši algoritem za razpoznavo objektov v 3D podatkih na svetu), distribucija podatkov zemeljskih opazovanj (nagrajena aplikacije ESA), podatkovna integracija več nacionalnih državnih infrastruktur ter številni razvijalci naprednih aplikacij (sistemi za sledenje vozilom, večkrat nagrajena aplikacija za napovedovanje solarne energije, rešitve s področja multimodalne mobilnosti slepih in slabovidnih, …).
• Dobro razvito sodelovanje med JRO in industrijo, ki se izkazuje tako v direktni vključenosti podjetij v raziskovalne aktivnosti, kakor tudi v skupnem nastopu na tržišču.
• Geografska majhnost in raznolikost uvršča Slovenijo med najprimernejša pilotna okolja za testiranje raznovrstnih tehnologij in storitev.
• Dobro razviti trgi v regiji, predvsem na področjih jugovzhodne in vzhodne Evrope, kjer so slovenski deležniki nosilci razvoja in usmerjevalci trendov in je Slovenija v tem sektorju že pozicionirana kot referenčna država.
• Močna integracija v mednarodne mreže, tako na ravni EU (vodenje projektov krovne evropske organizacije za geografske informacije EUROGI je v domeni slovenskih predstavnikov) ter sodelovanje s ključnimi nosilci razvoja na področju GIS-T.

Kako nas kontaktirati
Dr. Domen Mongus, domen.mongus@um.si
Martin Puhar, martin.puhar@igea.si