ikthm

Novice


Digitalizacija za uspeh

 

Slovenijo na poti proti izhodu iz koronakrize čakajo premiki na poslovnem, tehničnem in zakonodajnem področju. Predvsem bo pomembna izgradnja podpornega okolja, ki bo skupaj z regulacijo in povezovanjem zagotavljalo osnovo za gradnjo novih poslovnih modelov, inovativnih procesov ter ustvarjanje novih digitaliziranih izdelkov in storitev.

Tako lahko strnemo zaključke okrogle mize z naslovom Nauki digitalizacije za čas po pandemiji, ki je potekala v sklopu e-konference 17.4.2020 z naslovom Digitalizacija za uspeh – Zmagovalna kombinacija za učinkovito digitalizacij.

Matjaž Pušnik, strokovni direktor v svetovalnem podjetju KPMG Slovenija, je na začetku izpostavil, da so se velika podjetja v prvih tednih hitro prilagodila in niso ustavila dela, čeprav so sicer zmanjšala obseg dejavnosti. »Najbolj čutijo krizo podjetja s klasičnimi poslovnimi modeli, ki se srečujejo z upadom naročil. Ta podjetja imajo tudi nepredvidljivo kratkoročno in srednjeročno prihodnost. Tista podjetja, ki temeljijo na uporabi digitalnih poslovnih modelov, teh problemov nimajo.«

Digitalizacija čez noč

Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, je ob tem dejala, da so se številni vodje informatike še v začetku letošnjega leta ukvarjali z vprašanji, ali se sploh digitalizirati, pri čemer niso imeli na voljo niti časa niti denarja. »Zahteva po digitalizaciji je prišla čez noč. V prednosti so podjetja, ki so že prej vlagala v kompetence zaposlenih in ustrezna orodja. Tam tečejo stvari gladko,« je povedala Katja Mohar Bastar.

Poseben vidik po njenih besedah predstavljajo kompetence na vseh ravneh, saj se je celotna uporabniška izkušnja preselila na splet in praktično vse aktivnosti zahtevajo izdelavo digitalnih produktov. Uporaba spletnih strani in trgovin, mobilnih aplikacij in varnega elektronskega plačevanja je postala način preživetja podjetij. Številni ponudniki so svoje storitve v času izolacije prilagodili novim razmeram.

Največja težava je pri informacijski podpori

Igro Zorko, predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, je povedal, da največjo težavo predstavlja informacijska podpora, saj so bila vodstva in uporabniki že prej pripravljeni na digitalizacijo. »Imamo veliko izzivov pri elektronskem poslovanju in avtomatizaciji procesov. Fizični svet se mora vsebinsko prilagoditi digitalizaciji. Ne samo, da se vzame digitalna orodja, ampak da začnemo delati tako, da nam digitalizacija koristi,« pravi Zorko. Koristno je, da so bili zaposleni prvi, ki so začeli uporabljati digitalizacijo na delovnih mestih, saj se je na tak način premagal strah in je to spodbudilo organizacije k elektronskemu in učinkovitemu delovanju.

Digitalno poslovanje je sicer formalno dobro definirano, vendar je treba urediti podatke in procese, pripraviti strategije, se dogovoriti s kupci in dobavitelji. »Tukaj je relativno veliko dela. To ni 'out of the box', ampak je odvisno od zaposlenih, organizacije in dejavnosti podjetja. Smo na dobri poti, vendar bo ta naslednji korak strokovno in vsebinsko veliko bolj zahteven,« je dejal Zorko.

Prihodnost bo vsekakor digitalna – ni pa še vse jasno

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da bodo morala podjetja, ki bodo hotela obstati, nujno skozi digitalizacijo procesov in postopkov ter delovnih mest. Nekatere ocene kažejo, da naj bi poslovanje in omejitve, ki so se vzpostavile v času izrednih razmer, trajale vsaj eno leto.

»Če so velika podjetja povečala uporabo digitalnih orodij, ne samo za sodelovanje, ampak tudi za poslovno kritične procese od sklepanja poslov do izpolnjevanja naročil, lahko pričakujemo, da bodo tudi manjša in srednja podjetja, ki delujejo v tem ekosistemu, primorana digitalizirati svoje sisteme,« je povedal Matjaž Pušnik. »Če ne bo še kmalu konca te zadeve, se bo treba ukvarjati s sprejemanjem načrtov za neprekinjeno poslovanje in zmanjšanje stresov, treba bo nadgraditi kompetence zaposlenih. Prihranki z digitalizacijo so lahko ogromni, vprašanje je le, ali jih lahko vidimo.«

Pušnik je izpostavil tudi časovni vidik implementacije digitalnih rešitev. Kar se je prej postavljalo več mesecev, je sedaj možno ob ustreznem znanju in oblačnih tehnologijah izvesti v nekaj urah. Po drugi strani pa bo treba poenostaviti tudi zakonodajo. Država bo morala imeti veliko vlogo, saj pri digitalizaciji gospodarstva kot tudi celotne družba zaostajamo za evropskim povprečjem.

Borut Potočnik, predsednik Zbornice poslovno storitvenih dejavnosti, je izpostavil pomembnost sprememb, za katere pa nihče ne ve, kakšne pravzaprav bodo. »Ne moremo postavljati napovedi, ne vemo, na kaj vse bomo morali misliti, ko se bomo odločali za naslednje strateške poteze. Zmagovalci so vedno tisti, ki pridejo na igrišče pripravljeni. Priprava v neznanih situacijah vključuje ogromno število parametrov.«

Potočnik je poudaril, da bodo morala biti podjetja ob pripravi na prihodnje poslovanje sposobna zelo hitro preigravati poslovne scenarije in imeti tudi različne scenarije digitalne podpore.

Digitalne kompetence bodo ključne za uspeh

Predvsem manjša in srednja podjetja bodo v digitalizacijo vlagala, če bodo v tem videla poslovno korist. »Pri tem jim lahko pomagajo zunanji svetovalci, da lastniki pridobijo zunanji pogled na svojo firmo, po drugi strani pa jim lahko pomagajo tudi ponudniki digitalnih rešitev,« je dejal Potočnik.

Z vidika države bo treba zagotoviti podporno okolje, ki bo omogočalo vpeljavo novih poslovnih modelov in novih storitev, kar bi ne nazadnje pritegnilo tudi tuja podjetja. Katja Mohar Bastar je prepričana, da bodo podjetja potrebovala veliko več podpore z državne strani, tako ukrepov na področju kompetenc v majhnih in srednjih podjetjih kot tudi pri spodbujanju razprave in izmenjave znanja, kaj to zanje pomeni, kako naj se lotijo digitalizacije, da bodo imeli čim nižje stroške, kaj storiti, da bo prehod na digitalno poslovanje čim bolj gladek. »Predvsem je treba vzpostaviti dialog z državo po vseh resorjih, da se podpre digitalizacijo in omogoči brezplačne storitve za grajenje kompetenc,« je dejala.

Igor Zorko je razmere primerjal z letom 1991. »Takrat smo bili mi v krizi, ostali svet pa v rasti. Sedaj je svet v krizi in mi z njim. Problem bo priti na trge in jim nekaj ponuditi. V Sloveniji sicer imamo tehnološko napredne firme, vendar bi morali to narediti brez fizične prisotnosti, kar bo problem.«

Zorko je povedal, da bo treba povečati gotovost pri teh korakih in hkrati obdržati produktivnost. »To je prednost napovedovanja in samo digitalizacija nam lahko pri tem pomaga. Najprej pa moramo videti, kaj so naše želje in cilji, potem postaviti strategijo, kaj je uresničljivo in pogledati, kaj lahko sploh naredimo s svojimi ljudmi in rešitvami.«

Čaka nas tudi uvedba novih digitalnih rešitev, pri kateri smo po Zorkovem mnenju lahko samozadostni. Zavedati se je treba, da bodo tudi v drugih državah imeli svoje IT-vire zasedene in da bo za učinkovito digitalizacijo nujno treba zagotoviti samozadostnost. »Moramo se zavedati, da je treba krepiti digitalno uporabniško izkušnjo; da bodo naši uporabniki ostali na naših platformah, da bo sistem deloval, da bomo agilni, da bomo stvari avtomatizirali. Dajmo izkoristiti svetovalce, ponudnike, da to uporabimo v realnem življenju in poslovanju. Imamo prednost v primerjavi s svetom, v primerjavi z državami, ki morajo spreminjati velike sisteme,« je zaključil Zorko.

Članek je bil objavljen v Financah/IKT- Informator TUKAJ




            

 

Fotogalerija