Novice


Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji

Čas je, da ponovno pogledamo, kaj se dogaja s kulturno dediščino v digitalni obliki. Kako smo izkoristili velika vlaganja v digitalizacijo? Kakšne koristi ima od vlaganj v digitalizacijo slovenska družba?

Odgovore na zgornja vprašanja bodo poiskali na posvetovanju Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji, ki bo potekalo 16. in 17. maja 2019 v dvorani MIZŠ na Masarykovi 16 v Ljubljani.

V zadnjih nekaj letih je t. i. digitalna doba postala »doba digitalizacije« in kulturne ustanove so veliko vlagale v digitalizacijo kulturne dediščine. Digitalizirale niso le besedil in slik na papirju, temveč tudi avdio in video posnetke, filmsko gradivo, muzejske eksponate, nepremično kulturno dediščino ter druge stvaritve kulturne dediščine. Digitalna tehnologija je spremenila način zajemanja in razširjanja informacij ter upravljanja z njimi. Rezultati digitalizacije so bili objavljeni na spletu, s čimer je bil širši javnosti omogočen dostop do kulturne dediščine, hkrati pa je bilo veliko storjenega tudi za ohranjanje izvirnikov. Danes naš cilj niso več zgolj »bruto« izdelki digitalizacije, temveč bolj dodelane rešitve oziroma dodatne funkcionalnosti, ki omogočajo poosebljeno doživetje digitalnih vsebin. 

Vabljeni, da oddate svoj prispevek

Če vas zanima, kakšni so dosežki na področju digitalizirane kulturne dediščine, vljudno vabljeni, da oddate svoj prispevek do 4. marca 2019. Avtorji izbranih prispevkov bodo povabljeni k objavi v znanstveni reviji Knjižnica.

Pri izbiri bodo imeli prednost problemsko oziroma polemično zasnovani prispevki, ki se bodo osredotočali na:

  • vrednotenje vpliva digitalizirane kulturne dediščine na družbo in gospodarstvo (pristopi, metodologije);
  • uporabo oziroma ponovno uporabo digitalizirane kulturne dediščine v turizmu in kulturnem turizmu;
  • uporabo oziroma ponovno uporabo digitalizirane kulturne dediščine v kreativnih industrijah (mediji, oglaševanje, založništvo itd.);
  • uporabo oziroma ponovno uporabo digitalizirane kulturne dediščine v izobraževanju (primarno, sekundarno, terciarno, permanentno izobraževanje);
  • uporabo oziroma ponovno uporabo digitalizirane kulturne dediščine v javnih storitvah;
  • uporabo oziroma ponovno uporabo digitalizirane kulturne dediščine v znanstvenem raziskovanju (digitalna humanistika). 

 

Pomembni datumi:

4. marec 2019 – rok za oddajo predlogov prispevkov

2. april 2019 – obveščanje o izbiri prispevkov

16. in 17. maj 2019 - posvetovanje 

 

Več o posvetu si lahko preberete tukaj.

Fotogalerija